Mioglobin

Splošno

Leta 1950 je John Kendrew skupaj z svojimi sodelavci z uklonom rentgenskih žarkov določil strukturo mioglobina. Mioglobin je mišični hemoprotein, ki je sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema. Polipeptidna veriga iz 153 aminokislinskih ostankov je organizirana v osem alfa-vijačnic. V mišičnih celicah ga najdemo rdeče oz. rjave barve. Opravlja funkcijo transporta kisika v mišicah kjer tudi olajša difuzijo kisika.

Za razliko od strukturno sorodnega hemoglobina, mioglobin ne izraža kooperativnosti pri vezavi kisika in jo s tem naredi skoraj neodvisno od parcialnega tlaka kisika v lokalnem tkivu. Izjema so izredno majhne vrednosti parcialnega tlaka.

Molekula hemoglobina je približno kroglaste oblike, njen premer pa je 5,5 nm. V mioglobinu najdemu tudi hem – prostetično skupino, ki jo najdemo tudi v hemoglobinu. Pomemben je za biološko oksidacijo ter zlasti prenos kisika. Je sestavni del človeškega organizma in je nujno potreben za življenje. Enako vlogo ima hem tudi v mioglobinu, v katerega preko železovega iona (Fe2+) veže kisik.

Mioglobin je pigment zaradi katerega ima surovo meso rdečo barvo. Delno je ta barva določena z nabojem železovega iona v mioglobinu ter vezanega kisika. Razliko med surovim in kuhanim mesom opazimo zaradi razlike v nabojih železovega iona, ki je pri surovem mesu Fe2+ pri kuhanem pa Fe3+, ki je koordiniran z vodno molekulo. Kuhano meso pa lahko ostane rdeče kljub kuhanju, če ga izpostavimo nitritom, kjer je na železov ion vezan dušikov oksid ali ogljikovem monoksidu, kjer nastane metmioglobin. Zaradi lepega rdečega videza mesa pa mioglobin tudi umetno nemalokrat dodajo za potrebe potrošništva.Kliknite tukaj če želite o mioglobinu izvedeti še nekoliko več.

Viri

http://web.bf.uni-lj.si/zt/meso/praktikum%201/barva%20uvod.htm

ppt predstavitev iz medicinske fakultete