Imunoglobulin

Imunoglobulini - krajše Ig (bolj znani kot protitelesa) so gama globulinski proteini, ki jih najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah vretenčarjev. Uporablja jih imunski sistem za prepoznavanje in boj proti telesu tujim organizmom(bakterije, virusi….). Sama zgradba tega proteina močno spominja na črko »Y«. Osnovni Ig je sestavljen iz dveh večjih (»težkih«) polipeptidnih verig in dveh manjših (»lahkih«) verig. Obe težki verigi in obe lahki verigi znotraj istega proteina sta identični in povezani z disulfidnimi vezmi. Proizvodnja teh beljakovin se vrši v nekakšnih belih krvnih krvničkah imenovanih »Plazemske celice«. Sami imunoglobulini se delijo po različni zgradbi težke verige v posebne isotipe. Teh je pri sesalcih 5 in vsak izmed njih ima svojo vlogo v telesu, kar vodi do pravilnega imunskega odziva na tujke v telesu. Čeprav je struktura vseh protiteles zelo podobna je majhna regija proteina na skrajnih koncih zelo različna. Ta del skrbi za specifičnost protitelesa, da se eno protitelo veže na samo eno antigensko vezavno mesto ( tarča oz. cilj nekega protitelesa oz. vezavno mesto proteina se imenuje antigen ). To mesto na proteinu je znano kot »hipervariabilno« mesto. Ta zelo velika raznovrstnost protiteles pa pomeni da ima telo oz. imunski sistem zelo veliko diverziteto tujkov, ki jih lahko prepozna. Funkcija imunoglobulinov je torej prepoznavanje in v določenih primerih nevtralizacija patogenov v telesu. Ko se Ig vežejo na tarčni antigen pa tudi označijo tujke, da jih v primeru, ko jih sama protitelesa ne morejo nevtralizirati, napadejo druge celice imunskega sistema. [[1]]

Isotipi:

Isotipi: Imunski sistem pri sesalcih pozna 5 isotipov imunoglobulinov, ki se razlikujejo po zgradbi proteina posledično pa tudi po njihovi funkciji. Poznamo:

IgA Najdemo ga predvsem v človeških sluznicah (črevesje, dihala, urogenitalni trakt…). Tam preprečuje kolonizacijo patogenov. Prav tako ga najdemo v slini, solzah in materinem mleku. Igra tudi ključno vlogo pri mišični imunosti. Poznamo 2 obliki tega imunoglobulina.

IgD Pojavlja se večinoma kot receptor antigenov na B celicah, ki še niso bile izpostavljene antigenom (naivne celice)-predstavlja 1% proteinov v membrani B-limfocitov.

IgE Veže se na alergene in sproži izpust histamina iz mastocitov in bazofilov. Ta tip protiteles je tudi delno odgovoren za nastanek alergij. Njegova druga funkcija pa je tudi obramba pred parazitskimi črvi.

IgG Ta imunoglobulin eksistira v 4 oblikah in predstavlja večino protitelesne obrambe proti napadom patogenov v človeškem organizmu. Je pa tudi edini imunoglobulin ki je sposoben prečkati placento in je tako sposoben nuditi pasivno zaščito zarodku.

IgM Ta tip protiteles je prisoten na površju b-limfocitov. Sposoben je iliminacije patogenov v zgodnji stopnji B-limfocitne imunosti preden je dovolj IgG protiteles

Pojavljajo pa se tudi v različnih kompleksih odvisno od protitelesa (poznamo monomere, dimere in pentamere)[[2]]

Funkcija in aplikacije:

Po neki infekciji v telesu ostanejo t.i. spominske B-celice. Te sestavljajo imunski spomin posameznega organizma, drugače povedano si zapomnejo točno kakšna morata biti konjici imunoglobulina za efektivno vezavo in obrambo na določen patogen. Ko se neko protitelo veže na specifično mesto nekega patogena sproži kaskadno reakcijo preko spominskih celic in začne se pospešeno proizvajanje specifičnih protiteles za točno ta patogen. Ta protitelesa pa ustavijo oz. ubijejo infekcijo na 2 načina. Protitelesa ko se vežejo na bakterijo oz. drug patogen le tega markirajo, da ga lahko nato napadejo in uničijo fagociti. Nekatera protitelesa pa tvorijo membranski napadalni kompleks, ki neposredno pomaga uničiti predvsem bakterije. Aplikacij za imunoglobuline je veliko. V zdravstvu se jih uporablja od diagnostike (glede na povišane vrednosti določenega protitelesa se lahko diagnosticirajo razne bolezni) pa do raznih markerjev (za izolacijo in opazovanje ter identifikacijo introcelularnih in ekstracelularnih proteinov).

Viri

Protitelo(Antibody): [3]