Spermin

Spermin

Spermin (ang. Spermine) je polibazični amin, ki je prisoten v vseh evkariontskih celicah. Med drugim ga najdemo v človeški spermi, ribosomih in kot bistven dejavnik rasti v nekaterih bakterijah. Sintetizira se iz spermindina, za njegovo sintezo pa sta nujno potrebena tudi putrescin in poseben encim. Tesno je povezan z nukleinskimi kislinami (sodeluje pri transportu nukleinskih kislin) domneva pa se, da je njegova funkcija tudi stabilizacija spiralne strukture - zlasti pri virusih. V zadnjih letih so ga začeli uporabljati v kozmetični industriji in sicer kot glavno sestavino dražjih krem za pomljajevanje kože in odpravljanje gub, saj se je izkazal za zelo močan antioksidant, je kar 30× močnejši od vitamina E.

Specifikacije spermina:

Njegovo ime po JUPAC-u je: N.N'bis(3-aminopropil)-1,4-butandiamin, molekulska formula C10H26N4, njegova molska masa pa 202.34 g/mol. Tali se že pri 29 °C in zavre pri 130 °C

Zgodovina spermina:

Spermin je prvič opisal Antoni van Leeuwenhoek, že leta 1678, sedanje ime pa sta vpeljala nemška kemika Ladenburg in Abel leta 1888. Pa vendar pravilna struktura spermina ni bila določena vse do leta 1926 istočasno v Angliji (znanstveniki: Dudley, Rosenheim, in Starling) ter Nemčiji (Wrede).

Slika: [[1]]

---

Literatura:

http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/katalogznanj/vsebina/s/son_spe.htm

http://en.wikipedia.org/wiki/Spermine

http://www.jbc.org/content/283/23/16135.abstract