Spermin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
(5 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
Line 4: | Line 4: | ||
Spermin (ang. Spermine) je polibazični amin, ki je prisoten v vseh evkariontskih celicah. Med drugim ga najdemo v človeški spermi, ribosomih in kot bistven dejavnik rasti v nekaterih bakterijah. Sintetizira se iz spermindina, za njegovo sintezo pa sta nujno potrebena tudi putrescin in poseben encim. | Spermin (ang. Spermine) je polibazični amin, ki je prisoten v vseh evkariontskih celicah. Med drugim ga najdemo v človeški spermi, ribosomih in kot bistven dejavnik rasti v nekaterih bakterijah. Sintetizira se iz spermindina, za njegovo sintezo pa sta nujno potrebena tudi putrescin in poseben encim. | ||
Tesno je povezan z nukleinskimi kislinami (sodeluje pri transportu nukleinskih kislin) domneva pa se, da je njegova funkcija tudi stabilizacija spiralne strukture - zlasti pri virusih. | Tesno je povezan z nukleinskimi kislinami (sodeluje pri transportu nukleinskih kislin) domneva pa se, da je njegova funkcija tudi stabilizacija spiralne strukture - zlasti pri virusih. | ||
V zadnjih letih so ga začeli uporabljati v kozmetični industriji in sicer kot glavno sestavino dražjih krem za | V zadnjih letih so ga začeli uporabljati v kozmetični industriji in sicer kot glavno sestavino dražjih krem za pomlajevanje kože in odpravljanje gub, saj se je izkazal za zelo močan antioksidant - je kar 30× močnejši od vitamina E. | ||
Line 20: | Line 19: | ||
Slika: | Slika 1: | ||
[[http:// | [[http://www.chm.bris.ac.uk/sillymolecules/putres.gif]] | ||
Slika 2: | |||
[[http://www-personal.umich.edu/~alopatin/Spermine_1.jpg]] | |||
---- | |||
Literatura: | Literatura: |
Latest revision as of 11:19, 6 January 2010
Spermin
Spermin (ang. Spermine) je polibazični amin, ki je prisoten v vseh evkariontskih celicah. Med drugim ga najdemo v človeški spermi, ribosomih in kot bistven dejavnik rasti v nekaterih bakterijah. Sintetizira se iz spermindina, za njegovo sintezo pa sta nujno potrebena tudi putrescin in poseben encim. Tesno je povezan z nukleinskimi kislinami (sodeluje pri transportu nukleinskih kislin) domneva pa se, da je njegova funkcija tudi stabilizacija spiralne strukture - zlasti pri virusih. V zadnjih letih so ga začeli uporabljati v kozmetični industriji in sicer kot glavno sestavino dražjih krem za pomlajevanje kože in odpravljanje gub, saj se je izkazal za zelo močan antioksidant - je kar 30× močnejši od vitamina E.
Specifikacije spermina:
Njegovo ime po JUPAC-u je: N.N'bis(3-aminopropil)-1,4-butandiamin, molekulska formula C10H26N4, njegova molska masa pa 202.34 g/mol. Tali se že pri 29 °C in zavre pri 130 °C
Zgodovina spermina:
Spermin je prvič opisal Antoni van Leeuwenhoek, že leta 1678, sedanje ime pa sta vpeljala nemška kemika Ladenburg in Abel leta 1888. Pa vendar pravilna struktura spermina ni bila določena vse do leta 1926 istočasno v Angliji (znanstveniki: Dudley, Rosenheim, in Starling) ter Nemčiji (Wrede).
Slika 1:
[[1]]
Slika 2: [[2]]
Literatura:
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/katalogznanj/vsebina/s/son_spe.htm