Fibrin: Difference between revisions
(New page: == Fibrin == imenovan tudi faktor Ia, je visokopolimerna beljakovina, ki zaradi svoje vlaknaste zgradbe in netopnosti vpliva na strjevanje krvi. Sestavljen je iz '''fibrinogena''', ki je...) |
No edit summary |
||
| (One intermediate revision by one other user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Fibrin''' imenovan tudi faktor Ia, je visokopolimerna beljakovina, ki zaradi svoje vlaknaste zgradbe in netopnosti vpliva na strjevanje krvi. | |||
Nastaja iz '''fibrinogena''', ki je topen glikoprotein v plazmi in nenehno nastaja v jetrih in kostnem mozgu. Proces koagulacije aktivira serinska proteinaza trombin (ta nastaja iz neaktivnega protrombina), ki je odgovorna za pretvorbo fibrinogena v fibrin. Za dokončno polimerizacijo fibrina je v plazmi potreben še antihemofilni faktor XIIIa. Fibrin se s tem faktorjem navzkrižno poveže in oblikuje strdek. Pomankanje tega faktorja povzroči hemofilijo. FXIIIa stabilizira fibrin še z vključitvijo fibrinskega zaviralca alfa 2. Fibrin sodeluje v bioloških procesih: prenosu signalov, strjevanju krvi in pri polimerizaciji proteinov. Fibrinozilin je encim, ki raztaplja in razkraja fibrinski strdek. | |||
imenovan tudi faktor Ia, je visokopolimerna beljakovina, ki zaradi svoje vlaknaste zgradbe in netopnosti vpliva na strjevanje krvi. | |||
=== Diagnostična uporaba === | === Diagnostična uporaba === | ||
Koncentracijo fibrinogena določamo v venski krvi. Normalna vrednost je okoli 1,5- 3,0 g/ L odvisno od metode, ki se uporablja. Običajno se raven fibrina določa v krvni plazmi, obselani s citratom. Povišane vrednosti fibrinogena (> 4,6 g/ L) so povezane z boleznimi srca in ožilja. | |||
=== Bolezni === | === Bolezni === | ||
Prekomerno nastajanje fibrina povzroči '''trombozo''', medtem ko pomakanje | Prekomerno nastajanje fibrina povzroči '''trombozo''', medtem ko pomakanje vodi v krvavitve. | ||
Tromboza je tvorba krvnih strdkov v nepoškodovanih žilah, običajno v arterijah, zlasti če so tam maščobni nanosi ali je vneta | Tromboza je tvorba krvnih strdkov v nepoškodovanih žilah, običajno v arterijah, zlasti če so tam maščobni nanosi ali pa je arterija vneta. V fibrinske niti se ujamejo trombociti in nastane krvni strdek. | ||
'''Jetrne bolezni''' lahko vplivajo na nastajanje fibrina, saj se njegova predstopnja fibrinogen sintetizira v tem organu. Okvarjeni hepatociti ne morejo sintetizirati potrebnih količin fibrinogena in ker primanjkuje fibrinogena je posledično ob krvavitvi tudi fibrina premalo ter koagulacija ni tako učinkovita. | '''Jetrne bolezni''' lahko vplivajo na nastajanje fibrina, saj se njegova predstopnja fibrinogen sintetizira v tem organu. Okvarjeni hepatociti ne morejo sintetizirati potrebnih količin fibrinogena in ker primanjkuje fibrinogena, je posledično ob krvavitvi tudi fibrina premalo ter koagulacija ni tako učinkovita. | ||
'''Dedne anomalije''' fibrinogena se prenašajo na četrtem kromosomu in vplivajo bodisi kvantitativno bodisi kvalitativno na sintezo | '''Dedne anomalije''' fibrinogena se prenašajo na četrtem kromosomu in vplivajo bodisi kvantitativno bodisi kvalitativno na sintezo fibrinogena in posledično fibrina. | ||
=== | === Slikovno gradivo === | ||
http://www.britannica.com/EBchecked/topic-art/69202/94920/Red-blood-cells-trapped-in-a-mesh-of-fibrin-threads | [http://www.britannica.com/EBchecked/topic-art/69202/94920/Red-blood-cells-trapped-in-a-mesh-of-fibrin-threads Eritrociti ujeti v fibrinski mreži] | ||
=== Viri === | === Viri === | ||
http://en.wikipedia.org/wiki/Fibrin | * [http://en.wikipedia.org/wiki/Fibrin Fibrin] na Wikipediji | ||
Veliki splošni leksikon; DZS, Ljubljana, 1997-1998 | * Veliki splošni leksikon; DZS, Ljubljana, 1997-1998 (osma knjiga) | ||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 14:08, 21 January 2010
Fibrin imenovan tudi faktor Ia, je visokopolimerna beljakovina, ki zaradi svoje vlaknaste zgradbe in netopnosti vpliva na strjevanje krvi. Nastaja iz fibrinogena, ki je topen glikoprotein v plazmi in nenehno nastaja v jetrih in kostnem mozgu. Proces koagulacije aktivira serinska proteinaza trombin (ta nastaja iz neaktivnega protrombina), ki je odgovorna za pretvorbo fibrinogena v fibrin. Za dokončno polimerizacijo fibrina je v plazmi potreben še antihemofilni faktor XIIIa. Fibrin se s tem faktorjem navzkrižno poveže in oblikuje strdek. Pomankanje tega faktorja povzroči hemofilijo. FXIIIa stabilizira fibrin še z vključitvijo fibrinskega zaviralca alfa 2. Fibrin sodeluje v bioloških procesih: prenosu signalov, strjevanju krvi in pri polimerizaciji proteinov. Fibrinozilin je encim, ki raztaplja in razkraja fibrinski strdek.
Diagnostična uporaba
Koncentracijo fibrinogena določamo v venski krvi. Normalna vrednost je okoli 1,5- 3,0 g/ L odvisno od metode, ki se uporablja. Običajno se raven fibrina določa v krvni plazmi, obselani s citratom. Povišane vrednosti fibrinogena (> 4,6 g/ L) so povezane z boleznimi srca in ožilja.
Bolezni
Prekomerno nastajanje fibrina povzroči trombozo, medtem ko pomakanje vodi v krvavitve. Tromboza je tvorba krvnih strdkov v nepoškodovanih žilah, običajno v arterijah, zlasti če so tam maščobni nanosi ali pa je arterija vneta. V fibrinske niti se ujamejo trombociti in nastane krvni strdek.
Jetrne bolezni lahko vplivajo na nastajanje fibrina, saj se njegova predstopnja fibrinogen sintetizira v tem organu. Okvarjeni hepatociti ne morejo sintetizirati potrebnih količin fibrinogena in ker primanjkuje fibrinogena, je posledično ob krvavitvi tudi fibrina premalo ter koagulacija ni tako učinkovita.
Dedne anomalije fibrinogena se prenašajo na četrtem kromosomu in vplivajo bodisi kvantitativno bodisi kvalitativno na sintezo fibrinogena in posledično fibrina.
Slikovno gradivo
Eritrociti ujeti v fibrinski mreži
Viri
- Fibrin na Wikipediji
- Veliki splošni leksikon; DZS, Ljubljana, 1997-1998 (osma knjiga)
