Mikrotubuli: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Mikrotubuli''' | |||
Mikrotubuli so dolge cevaste strukture s premerom 24 nm. Sestavljeni so iz [[tubulin]]skih dimerov α in β. Ti se povežejo v linearne protofilamente. 13 paralelno v krog vezanih protofilamentov tvori en mikrotubul. Mikrotubuli so polarni - na β-koncu pozitivni in negativni na α-koncu. Rast mikrotubulov se začne na z γ-tubulini obdanem centrosomu. Negativni α-konec se prvi veže, zato mikrotubuli rastejo proti pozitivnemu koncu. Za svojo rast potrebujejo molekule GTP. Na α-mesto se veže GTP, da poveže obe enoti v dimer. Na β-mesto pa se veže GTP, ki trdno povezuje druge dimere. Vendar se lahko na β-mestu GTP hidrolizira v GDP in oslabi vez. [[Hitrost]] rasti je odvisna od koncentracije tubulinskih dimerov. Če se hidroliza GTP v GDP nadaljuje vse do konca mikrotubula, se zgodi hitra razgradnja na tubulinske dimere. Temu pojavu pravimo dinamična nestabilnost. | Mikrotubuli so dolge cevaste strukture s premerom 24 nm. Sestavljeni so iz [[tubulin]]skih dimerov α in β. Ti se povežejo v linearne protofilamente. 13 paralelno v krog vezanih protofilamentov tvori en mikrotubul. Mikrotubuli so polarni - na β-koncu pozitivni in negativni na α-koncu. Rast mikrotubulov se začne na z γ-tubulini obdanem centrosomu. Negativni α-konec se prvi veže, zato mikrotubuli rastejo proti pozitivnemu koncu. Za svojo rast potrebujejo molekule GTP. Na α-mesto se veže GTP, da poveže obe enoti v dimer. Na β-mesto pa se veže GTP, ki trdno povezuje druge dimere. Vendar se lahko na β-mestu GTP hidrolizira v GDP in oslabi vez. [[Hitrost]] rasti je odvisna od koncentracije tubulinskih dimerov. Če se hidroliza GTP v GDP nadaljuje vse do konca mikrotubula, se zgodi hitra razgradnja na tubulinske dimere. Temu pojavu pravimo dinamična nestabilnost. | ||
Revision as of 14:43, 21 October 2010
Mikrotubuli
Mikrotubuli so dolge cevaste strukture s premerom 24 nm. Sestavljeni so iz tubulinskih dimerov α in β. Ti se povežejo v linearne protofilamente. 13 paralelno v krog vezanih protofilamentov tvori en mikrotubul. Mikrotubuli so polarni - na β-koncu pozitivni in negativni na α-koncu. Rast mikrotubulov se začne na z γ-tubulini obdanem centrosomu. Negativni α-konec se prvi veže, zato mikrotubuli rastejo proti pozitivnemu koncu. Za svojo rast potrebujejo molekule GTP. Na α-mesto se veže GTP, da poveže obe enoti v dimer. Na β-mesto pa se veže GTP, ki trdno povezuje druge dimere. Vendar se lahko na β-mestu GTP hidrolizira v GDP in oslabi vez. Hitrost rasti je odvisna od koncentracije tubulinskih dimerov. Če se hidroliza GTP v GDP nadaljuje vse do konca mikrotubula, se zgodi hitra razgradnja na tubulinske dimere. Temu pojavu pravimo dinamična nestabilnost.
Vloga mikrotubulov:
- celična in tkivna integriteta
- zagotavljajo znotraj celično vezavo za motorne proteine KINEZINE in DINEINE
- delitev kromosomov pri mitozi
- oblikovanje delitvenega vretena
- sestavljajo bazalno telo (migetalke) - z gibanjem premikajo tekočino
- sestavljajo aksonemo bičkov (1-2 na celico), ki utripajo v valovih in prenašajo tekočino
Motorni proteini:
Kinezini se premikajo proti pozitivnemu koncu, dineini pa proti negativnemu koncu, oba proteina sodelujeta pri prenašanju organelov, delitvi celice in premikanju bičkov ali migetalk.
Proteini, ki sodelujejo pri rasti mikrotubula: XMAP 215 se vežajo na + konec in ga stabilizirajo. KATASTROFIN hitro odceplja kompomente. KATANIN cepi mikrotubul po celi dolžini.
Viri:
- http://novebiologije.wikia.com/wiki/Celi%C4%8Dni_skelet
- http://hr.wikipedia.org/wiki/Centrosom
