Uvod v imunologijo

Definicija

Imunologija je biološka znanost, ki proučuje strukturo in funkcijo imunskega sistema.
Imunski sistem je celota mehanizmov v organizmu, ki mu omogočajo obrambo pred tujimi tkivi (tudi rakavimi celicami), patogenimi organizmi in strupi, ki jih ti izločajo.

Razdelitev imunskega sistema

• Prirojen imunski sistem
  Značilen je nespecifičen odziv brez imunskega spomina. Do odziva pride takoj in v polni meri, ne glede na to, ali je organizem že kdaj prej prišel v stik z enakimi tujki (antigeni) ali ne. Sem spadajo:
  • Vnetje
    je odziv tkiva na vsako poškodbo, pri kateri gre za nenačrtovano uničenje (nekrozo) celic ali pojav tujkov v tkivu. Na mestu poškodbe se poveča prekrvavljenost, ki omogoči kopičenje obrambnih celic.
  • Komplementni sistem
    predstavlja celoto krvnih beljakovin, ki se tvorijo v vnetem tkivu. Beljakovine se vgradijo v bakterijske membrane in jih preluknjajo. Posledica je vstopanje vode in uničenje bakterijske celice.
  • Celične ovire
    Sem spadajo določene vrste levkocitov ali belih krvnih celic, ki prepoznajo in odstranijo patogene organizme, najpogosteje s požiranjem (fagocitozo) tujkov in njihovo encimsko razgradnjo.
• Pridobljen imunski sistem
  Značilen je specifičen odziv z imunskim spominom. Do odziva pride šele po nekaj dneh ali tednih. Predstavljajo ga posebni tipi levkocitov – limfociti. Najpomembnejši obliki limfocitov so celice T in B. Na podlagi komponent, ki posredujejo imunski odziv, ločimo dve obliki:
  • Humoralni imunski odziv
    Humoralno imunost posredujejo protitelesa, ki jih izdelujejo limfociti B in specifično spoznajo in odstranijo antigene (tujke). Humoralna imunost je posledica tistih antigenov, ki se nahajajo v telesnih tekočinah. Lahko jo prenesemo z imuniziranega na neimunozirani (neizkušeni) osebek z brezceličnim delom krvi.
  • Celično posredovan imunski odziv
    Naloga celično posredovane imunosti je obramba pred povzročitelji bolezni, ki so že vdrli v celice. Celično posredovano imunost posredujejo limfociti T in se lahko na neizkušeni osebek prenese s celicami imuniziranega osebka. Pri celično posredovani imunosti sodelujejo tudi druge celice, npr. fagociti, ki prebavijo tujke.

Primarni in sekundarni imunski odziv

Primarni imunski odziv je specifični imunski odziv, ki nastane po prvem stiku s tujkom (antigenom). Ponoven stik z enakim antigenom vzbudi specifični imunski odziv, ki je hitrejši in močnejši od primarnega. Imenujemo ga sekundarni imunski odziv ali spominski imunski odziv. Omogočajo ga t.i. spominske celice, ki ostanejo v telesu še dolgo časa po prvi okužbi. Primerjava odzivov

Imunoglobulini

Imunoglobulini ali protitelesa so glikoproteini, ki jih najdemo predvsem v krvi in limfi. Po obliki so podobni črki Y. Sestavljeni so iz dveh identičnih težkih in lahkih polipeptidnih verig, ki jih povezujejo disulfidni mostički. Vsaka veriga je sestavljena iz več strukturnih delov.

Pri sesalcih poznamo dva tipa lahkih verig (λ in κ) in pet tipov težkih verig (α, δ, ε, γ, in μ). Glede na tip težke verige, razdelimo imunoglobuline na pet razredov:

• IgG – γ
• IgM – μ
• IgA – α
• IgD – δ
• IgE – ε.

Če na protitelesa delujemo s proteolitičnimi encimi, jih lahko razbijemo na dva fragmenta. Zgornji del je Fab, to je fragment, ki veže antigen in vsebuje variabilne dele, spodnji del Fc pa je fragment, ki se sicer veže na druge elemente imunskega sistema. Med njima najdemo t.i. gibljivo mesto ali zglob.

Protitelesa prepoznajo antigen po načelu ključa in ključavnice. Poznamo tri načine delovanja protiteles:

• imunoglobulini se lahko vežejo na antigen ter preprečijo njegov vstop v celico in s tem škodljivo delovanje,
• lahko prekrijejo površino antigena in spodbudijo makrofage k njegovi odstranitvi ali pa
• sprožijo neposredno uničenje antigena s stimulacijo imunskega odziva, npr. aktivacijo komplementnega sistema.