Levkotrieni: Difference between revisions
Anja.Pajntar (talk | contribs) No edit summary |
Anja.Pajntar (talk | contribs) No edit summary |
||
| Line 15: | Line 15: | ||
*[http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm] | *[http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm http://www.wisegeek.com/what-are-leukotrienes.htm] | ||
*[http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm] | *[http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm http://lipidlibrary.aocs.org/lipids/eic_leuk/index.htm] | ||
[[Category:LEX]] | |||
Revision as of 15:03, 12 December 2010
Levkotrieni so v telesu odgovorni za nastanek in razvoj vnetnih procesov. Levkotrieni so derivati nenasičenih maščobnih kislin. Sintetizirajo se v celici iz arahidonske kisline s pomočjo encima lipooksigenaze, in delujejo kot regulatorji alergičnih in vnetnih reakcij. Encim 5-lipoksigenaza v levkocitih omogoči sintezo 5-HPETE(5-hidroperoksi-eikozatetraenojska kislina). 5-HPETE se nato pretvori v levkotriene. Njihova razgradnja je encimska. Sestavljeni so iz ravne verige, karboksilne kisline iz 20 ogljikovih atomov z enim ali dvema kisikovima substituentama in tremi ali več konjugiranimi dvojnimi vezmi. Spadajo v eno od dveh vrst eikozanoidov.( oksigeniranih derivatov nenasičenih maščobnih kislin z 20. C atomi-εικοσιν (eikosin)).
Levkotriene identificiramo s črkami A, B, C, D in E ter podpisanim indeksom, ki označuje število dvojnih vezi v molekuli. Njihov fiziološki učinek je pri zelo nizkih koncentracijah. Nekateri (npr levkotrien B4-močan kemotaktični agens za polimorfonuklearne levkocite in makrofage.) stimulirajo premike levkocitov; drugi ( C4, D4, E4) pa vzpodbujajo počasi delujoče substance anafilakse (SRS-A), kar povzroči bronhialne konstrikcije in ostale alergične reakcije. Povečajo žilno permeabilnost ter delujejo kemotakticno na nevtrofilce, eozinofilce in monocite. So kratkoživi.
Poznamo dva tipa receptorjev za levkotriene ( LTB4-R za LTB4 in CystLT-R za LTC4,LTD4,LTE4.
Antagonisti levkotrienskih receptorjev preprečujejo njihovo delovanje. Največja predstavnika antagonistov levkotrienskih receptorjev sta montelukast in zafirlukast. V patogenezi astme je najbolj raziskana vloga cisteinil levkotrienov. (LTC4, LTD4 in LTE4) ter LTB4. Encim 5-lipooksigenaza(5-LO oziroma ALOX5) je vpleten v sintezo vseh bronhokonstriktornih levkotrienov. Inhibitorji encima 5-LO in antagonisti receptorjev za cisteinil levkotriene (montelukast in zafirlukast) se uporabljajo za zdravljenje astme. Obe zdravili tako montelukast kot zafirlukast lahko uporabljamo tudi pri sezonskem alergičnem rinitisu (delovati pričneta po 3-14 dneh)
