Splošna zgradba imunoglobulinov: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| (7 intermediate revisions by the same user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
SPLOŠNO: | '''SPLOŠNO''': | ||
Imunoglobulini (IgG) ali protitelesa so glikoproteinske molekule, ki se sintitizirajo v celicah imunskega sistema imenovanih limfociti. Vežejo se z eno ali večimi povezavami na antigen. V organizmu so pomemben faktor, saj delujejo kot imunski odziv organizma ob napadu tujka ali pa se veže na specifične celice znotraj organizma, da poteče reakcija (npr. prenos imnunoglobulinov z matere na plod). | Imunoglobulini (IgG) ali protitelesa so glikoproteinske molekule, ki se sintitizirajo v celicah imunskega sistema imenovanih limfociti. Vežejo se z eno ali večimi povezavami na antigen. V organizmu so pomemben faktor, saj delujejo kot imunski odziv organizma ob napadu tujka ali pa se veže na specifične celice znotraj organizma, da poteče reakcija (npr. prenos imnunoglobulinov z matere na plod). | ||
Ločimo poliklonska in monoklonska protitelesa. Poliklonska protitelesa imajo več različnih epitopov, ki se vežejo na en antigen. Monoklonska protitelesa imajo enaka variabilna mesta in se vežejo na specifičen del na antigenu. | Ločimo poliklonska in monoklonska protitelesa. Poliklonska protitelesa imajo več različnih epitopov, ki se vežejo na en antigen. Monoklonska protitelesa imajo enaka variabilna mesta in se vežejo na specifičen del na antigenu. | ||
---- | ---- | ||
'''STRUKTURA IMUNOGLOBULINOV:''' | |||
Poznamo več različnih vrst imunoglobolinov vendar so vsi zgrajeni iz enakih osnovnih enot. | |||
*''Težka in lahka veriga'': | |||
Težka in lahka veriga: | |||
Imajo štiri polipeptidne verige. Dve daljši, ki se imeujeta težki verigi (50-70kD) in dve | Imajo štiri polipeptidne verige. Dve daljši, ki se imeujeta težki verigi (50-70kD) in dve | ||
lažji (23kD). Težki verigi IgG molekule se povežeta na enem koncu, nato se ločita in povežeta z lažjo verigo. Molekula ima obliko Y. | lažji (23kD). Težki verigi IgG molekule se povežeta na enem koncu, nato se ločita in povežeta z lažjo verigo. Molekula ima obliko Y. | ||
Pri sesalcih poznamo dve različni vrsti lahke verige imenovani lambda (λ) in kappa (κ). | Pri sesalcih poznamo dve različni vrsti lahke verige imenovani lambda (λ) in kappa (κ). | ||
Težkih verig je 5 vrst (α δ ε γ in μ), ki določajo družino protiteles (IgA, IgD, IgE, IgG in IgM). | Težkih verig je 5 vrst (α δ ε γ in μ), ki določajo družino protiteles (IgA, IgD, IgE, IgG in IgM). | ||
Disulfidni mostički: | *''Disulfidni mostički:'' | ||
Dva sta znotraj vsake od polipeptidnih verig (med težko in lahko verigo) | Dva sta znotraj vsake od polipeptidnih verig (med težko in lahko verigo) | ||
Na mestu, kjer se težki verigi začneta interigirat z lahko pa se nahaja dvojni mostiček. | Na mestu, kjer se težki verigi začneta interigirat z lahko pa se nahaja dvojni mostiček. | ||
Variabilna in konstantna domena: | *''Variabilna in konstantna domena:'' | ||
Konstantna: Na težki verigi so tri konstantne regije, na lahki pa ena. | Konstantna: Na težki verigi so tri konstantne regije, na lahki pa ena. | ||
Variabilna: Na težki in na lahki vergi je ena variabilna regija (vezavno mesto za antigen). | Variabilna: Na težki in na lahki vergi je ena variabilna regija (vezavno mesto za antigen). | ||
Fab (fragment, antigen binding) regija: | *''Fab (fragment, antigen binding) regija:'' | ||
Prepozna tujek v telesu. Sestavlja jo konstantna in variabilna regija iz težke in lahke verige. | Prepozna tujek v telesu. Sestavlja jo konstantna in variabilna regija iz težke in lahke verige. | ||
Fv regija: | *''Fv regija:'' | ||
Je prav tako del variabilne regije in je najbomembnejši del za vezavo antigena. Tako lahka in težka veriga sodelujeta pri vezavi z antigenom. | Je prav tako del variabilne regije in je najbomembnejši del za vezavo antigena. Tako lahka in težka veriga sodelujeta pri vezavi z antigenom. | ||
Fc (Frament, crystallizable) regija: | *''Fc (Frament, crystallizable) regija:'' | ||
Se nahaja na bazi IgG-ja. Sestavljato jo težki verigi s tremi konstantnimi domenami. Njena naloga je, da vsako protitelo proizvaja značiln imunski odziv na antigen. | Se nahaja na bazi IgG-ja. Sestavljato jo težki verigi s tremi konstantnimi domenami. Njena naloga je, da vsako protitelo proizvaja značiln imunski odziv na antigen. | ||
---- | |||
''' VIRI:''' | |||
[http://en.wikipedia.org/wiki/Antibody] | |||
David L. Nelson, Michale M. Cox Lehninger; Principles of biochemistry 5. izdaja, W. H. Freeman and company, 2008. | |||
Latest revision as of 19:05, 11 January 2011
SPLOŠNO: Imunoglobulini (IgG) ali protitelesa so glikoproteinske molekule, ki se sintitizirajo v celicah imunskega sistema imenovanih limfociti. Vežejo se z eno ali večimi povezavami na antigen. V organizmu so pomemben faktor, saj delujejo kot imunski odziv organizma ob napadu tujka ali pa se veže na specifične celice znotraj organizma, da poteče reakcija (npr. prenos imnunoglobulinov z matere na plod). Ločimo poliklonska in monoklonska protitelesa. Poliklonska protitelesa imajo več različnih epitopov, ki se vežejo na en antigen. Monoklonska protitelesa imajo enaka variabilna mesta in se vežejo na specifičen del na antigenu.
STRUKTURA IMUNOGLOBULINOV: Poznamo več različnih vrst imunoglobolinov vendar so vsi zgrajeni iz enakih osnovnih enot.
- Težka in lahka veriga:
Imajo štiri polipeptidne verige. Dve daljši, ki se imeujeta težki verigi (50-70kD) in dve lažji (23kD). Težki verigi IgG molekule se povežeta na enem koncu, nato se ločita in povežeta z lažjo verigo. Molekula ima obliko Y. Pri sesalcih poznamo dve različni vrsti lahke verige imenovani lambda (λ) in kappa (κ). Težkih verig je 5 vrst (α δ ε γ in μ), ki določajo družino protiteles (IgA, IgD, IgE, IgG in IgM).
- Disulfidni mostički:
Dva sta znotraj vsake od polipeptidnih verig (med težko in lahko verigo) Na mestu, kjer se težki verigi začneta interigirat z lahko pa se nahaja dvojni mostiček.
- Variabilna in konstantna domena:
Konstantna: Na težki verigi so tri konstantne regije, na lahki pa ena. Variabilna: Na težki in na lahki vergi je ena variabilna regija (vezavno mesto za antigen).
- Fab (fragment, antigen binding) regija:
Prepozna tujek v telesu. Sestavlja jo konstantna in variabilna regija iz težke in lahke verige.
- Fv regija:
Je prav tako del variabilne regije in je najbomembnejši del za vezavo antigena. Tako lahka in težka veriga sodelujeta pri vezavi z antigenom.
- Fc (Frament, crystallizable) regija:
Se nahaja na bazi IgG-ja. Sestavljato jo težki verigi s tremi konstantnimi domenami. Njena naloga je, da vsako protitelo proizvaja značiln imunski odziv na antigen.
VIRI: [1] David L. Nelson, Michale M. Cox Lehninger; Principles of biochemistry 5. izdaja, W. H. Freeman and company, 2008.
