Mikrotubuli

Mikrotubuli

Mikrotubuli so dolge cevaste strukture s premerom 24 nm. Sestavljeni so iz tubulinskih dimerov α in β. Ti se povežejo v linearne protofilamente. 13 paralelno v krog vezanih protofilamentov tvori en mikrotubul. Mikrotubuli so polarni - na β-koncu pozitivni in negativni na α-koncu. Rast mikrotubulov se začne na z γ-tubulini obdanem centrosomu. Negativni α-konec se prvi veže, zato mikrotubuli rastejo proti pozitivnemu koncu. Za svojo rast potrebujejo molekule GTP. Na α-mesto se veže GTP, da poveže obe enoti v dimer. Na β-mesto pa se veže GTP, ki trdno povezuje druge dimere. Vendar se lahko na β-mestu GTP hidrolizira v GDP in oslabi vez. Hitrost rasti je odvisna od koncentracije tubulinskih dimerov. Če se hidroliza GTP v GDP nadaljuje vse do konca mikrotubula, se zgodi hitra razgradnja na tubulinske dimere. Temu pojavu pravimo dinamična nestabilnost.

Vloga mikrotubulov:

- celična in tkivna integriteta

- zagotavljajo znotraj celično vezavo za motorne proteine KINEZINE in DINEINE

- delitev kromosomov pri mitozi

- oblikovanje delitvenega vretena

- sestavljajo bazalno telo (migetalke) - z gibanjem premikajo tekočino

- sestavljajo aksonemo bičkov (1-2 na celico), ki utripajo v valovih in prenašajo tekočino

Motorni proteini:

Kinezini se premikajo proti pozitivnemu koncu, dineini pa proti negativnemu koncu, oba proteina sodelujeta pri prenašanju organelov, delitvi celice in premikanju bičkov ali migetalk.

Proteini, ki sodelujejo pri rasti mikrotubula: XMAP 215 se vežajo na + konec in ga stabilizirajo. KATASTROFIN hitro odceplja kompomente. KATANIN cepi mikrotubul po celi dolžini.

Viri:

- Celični skelet

- http://hr.wikipedia.org/wiki/Centrosom

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Tubulin

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Bi%C4%8Dek