Antimicin: Difference between revisions
From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
Tilen Simšič (talk | contribs) |
Tilen Simšič (talk | contribs) |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
==Antimicin== | ==Antimicin== | ||
---- | ---- | ||
'''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&tbo=d&biw=1120&bih=600&tbm=isch&tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&docid=4uuJPhBuQ2w51M&imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&w=300&h=300&ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=213&dur=1072&hovh=226&hovw=226&tx=111&ty=113&sig=101024508604005758240&page=1&tbnh=150&tbnw=146&start=0&ndsp=17&ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 (slika)] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu | '''Antimicin''' [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&tbo=d&biw=1120&bih=600&tbm=isch&tbnid=KicgBI8m8mV2YM:&imgrefurl=http://wiki.toxbank.net/w/index.php/Antimycin_A1&docid=4uuJPhBuQ2w51M&imgurl=http://wiki.toxbank.net/w/images/c/cb/AntimycinA.png&w=300&h=300&ei=dpnZUPD-Oaj04QSnxoDYBg&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=213&dur=1072&hovh=226&hovw=226&tx=111&ty=113&sig=101024508604005758240&page=1&tbnh=150&tbnw=146&start=0&ndsp=17&ved=1t:429,r:11,s:0,i:117 (slika)] je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Antibiotiki antibiotik], ki ga proizvajajo vrste iz rodu ''Streptomyces'' in je eden glavnih inhibitorjev [http://en.wikipedia.org/wiki/Electron_transport_chain respiratorne verige] v mitohondrijih poleg [[rotenona]], [[amitala]] (izoamil etil barbiturat), [[cianida]] in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Citokrom_c citokroma c1] [http://www.google.com/imgres?um=1&hl=sl&tbo=d&biw=960&bih=537&tbm=isch&tbnid=YlkvQVNBeYJm2M:&imgrefurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odgovor280.htm&docid=KvN2XDN1RwIp2M&imgurl=http://e-skola.biol.pmf.unizg.hr/odgovori/odg-slike/odg280-1.jpg&w=400&h=320&ei=CSnnUJPhN4qC4ASpjYGoBA&zoom=1&iact=hc&vpx=188&vpy=83&dur=5483&hovh=201&hovw=251&tx=125&ty=122&sig=103287976176703465469&page=1&tbnh=80&tbnw=95&start=0&ndsp=18&ved=1t:429,r:2,s:0,i:91 (slika)] (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s [http://sl.wikipedia.org/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje celičnim dihanjem] v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Mitohondrij mitohondrijih]. | ||
Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C28H40N2O9 -> protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (Cˇ25Hˇ34Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (Cˇ24Hˇ32Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (Cˇ23Hˇ30Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [[blastomicin]] (Cˇ26Hˇ36Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije | Obstaja 6 tipov '''antimicinskih''' kompleksov, to so '''antimicin A1''' (C28H40N2O9 -> protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo), '''antimicin A3''', '''antimicin A4''' (Cˇ25Hˇ34Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično srdestvo), '''antimicin A5''' (Cˇ24Hˇ32Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo) in '''antimicin A6''' (Cˇ23Hˇ30Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo). V skupino '''antimicin A3''' spadata dva tipa bioloških molekul in to sta [[blastomicin]] (Cˇ26Hˇ36Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije ''S. blastmyceticus'') in [[deisovalerilblastomicin]] (Cˇ21Hˇ28Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo). | ||
Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. | Antimicin je '''slabo topen v vodi''', topen je v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Projekt:Triklormetan kloroformu] in vodni mešanici organskih topil, kot so [http://sl.wikipedia.org/wiki/Aceton aceton] idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste. | ||
Revision as of 19:31, 4 January 2013
Antimicin
Antimicin (slika) je antibiotik, ki ga proizvajajo vrste iz rodu Streptomyces in je eden glavnih inhibitorjev respiratorne verige v mitohondrijih poleg rotenona, amitala (izoamil etil barbiturat), cianida in ogljikovega monoksida. Deluje tako, da zavira tok elektronov iz citokroma b do citokroma c1 (slika) (del redoks sistema). Znanstveniki so odkrili, da ima toksičen efekt predvsem za sesalce in insekte pa tudi na vse ostale organizme, ki dobivajo energijo s celičnim dihanjem v mitohondrijih.
Obstaja 6 tipov antimicinskih kompleksov, to so antimicin A1 (C28H40N2O9 -> protiglivično in protivirusno sredstvo), antimicin A2 (Cˇ27Hˇ38Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo), antimicin A3, antimicin A4 (Cˇ25Hˇ34Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično srdestvo), antimicin A5 (Cˇ24Hˇ32Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo) in antimicin A6 (Cˇ23Hˇ30Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo). V skupino antimicin A3 spadata dva tipa bioloških molekul in to sta blastomicin (Cˇ26Hˇ36Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično, protivirusno in protitumorsko sredstvo, ki ga proizvajajo bakterije S. blastmyceticus) in deisovalerilblastomicin (Cˇ21Hˇ28Nˇ2Oˇ9 -> protiglivično sredstvo).
Antimicin je slabo topen v vodi, topen je v kloroformu in vodni mešanici organskih topil, kot so aceton idr. V alkoholnih raztopinah odlično fluorescira, zato se to lastnost uporablja za antimicinske teste.
Viri
- D. Hames, N. Hooper: Biochemistry: Third edition, School of Biochemistry and Microbiology, University of Leeds, Leeds, UK, 2005, stran 379
- P. Karlson: Biokemija: 10. izdaja, državna založba Slovenije, Ljubljana, Slovenija, 1980, stran 191
- Bycroft, Barrie W.: Dictionary of antibiotics and related substances: New York : Chapman and Hall; London, 1988, stran 128
- Antimycin
