Ksiloza

Ksiloza [simbol: Xyl] ali lesni sladkor (wood sugar) je primer aldopentoznega monosaharida, ki je komponenta nekaterih rastlinskih polisaharidov (ksilan). V naravi se nahaja v ciklični obliki enantiomera D-ksilopiranoza, kot del polisaharidne verige ksialana.^[1]

KSILAN: → 4[-D-Xyl-β1→4]n-D-Xyl-β1 .......

Ksiloza je enostaven sladkor, ki za razgradnjo v metabolizmu ne potrebuje nobenih encimov, prav zaradi te lastnosti jo pogosto uporabljajo v medicini. Ksiloza se v metabolizmu absorbira in nato izloča preko urina. ^[2]

Ksilozo najdemo v rastlinah, zlasti lesu. Največje koncentracije najdemo v lubju javorja, Acer in češnje, Pronus avinum, slami in lupinah različnih oreščkov.

S sintezo ksiloze so začeli Finci, ko je leta 1881 profesor Koch prvič izoliral ksilozo iz lesa. Danes ksilozo izolirajo z vrenjem koruznih, arašidnih ali bombažnih zrn v 8% raztopini žveplove(VI) kisline.^[3]

Kisloza se uporablja za barvanje tekstila, kot sredstvo za porjavitev in zaradi nizkega glikemičnega ineksa, tudi kot sladilo za diabetike. V klinični kemiji se ksiloza uporablja v diagnostične namene; služi kot absorbčni test (D-Xylose absorption test).

Viri

• ^[1] The Merck Index: an encyclopedia of chemicals, drugs, and biological, 15th Edition, Merck&Co. 2013, str. 1205
• ^[2] Oxford dictionary of biochemistry and molecular biology, 2nd Edition, Oxford 2001, str. 692
• ^[3] Xylose and cellulose fractionation from corncob with three different strategies and separate fermentation of them to bioethanol
• ^[4] Podatki iz tabele

Zunanje povezave

• Digestive Diseases and Sciences, d-Xylose absorption test, str. 188-192
• Ethanolic fermentation of D-xylose