Saksitoksin: Difference between revisions
Petrastare (talk | contribs) No edit summary |
Petrastare (talk | contribs) No edit summary |
||
Line 1: | Line 1: | ||
Saksitoksin (STX) je v vodi topna sol, ki deluje na človekov živčni sistem in je zato uvrščen med nevrotoksine. Proizvajajo ga simbiotski mikroorganizmi, ki prebivajo v školjkah in napihovalkah, in sicer dinoflagelati rodov Alexandrium, Gymnodinium in Pyrodinium ter | Saksitoksin (STX) je v vodi topna sol, ki deluje na človekov živčni sistem in je zato uvrščen med nevrotoksine. Proizvajajo ga simbiotski mikroorganizmi, ki prebivajo v školjkah in napihovalkah, in sicer dinoflagelati rodov Alexandrium, Gymnodinium in Pyrodinium ter modrozelene cepljivke oziroma cianobakterije rodov Anabaena, Aphanizomenon, Cylindrospermopsis, Lyngbya in Planktothrix. Večje količine STX se nahajajo v koži, mišicah, notranjih organih in gonadah, največja koncentracija STX pa je prisotna v jajčnikih (ovarijih). | ||
STX je kemična spojina (natančneje | STX je kemična spojina (natančneje alkaloid), ki je vezana na [[Wikipedija:Transport majhnih molekul skozi membrano|Na+/K+ kanalčke]] v mišicah in možganih. Ta vezava ovira pretok K+ in Na+ ionov skozi celično membrano, ovira sposobnost možganskih in mišičnih celic za pošiljanje električnih signalov ter lahko povzroči smrt zaradi odpovedi dihal. Tako zastrupitev imenujemo tudi paralitična zastrupitev s školjkami (PSP), saksitoksin in njegove derivate pa PSP toksini. | ||
Vsako leto morska hrana, ki je okužena s saksitoksinom, ubije okrog 300 ljudi, zboli pa jih 1700. Otroci so na STX občutljivi bolj kot odrasli. | Vsako leto morska hrana, ki je okužena s saksitoksinom, ubije okrog 300 ljudi, zboli pa jih 1700. Otroci so na STX občutljivi bolj kot odrasli. | ||
Line 7: | Line 7: | ||
== Rdeča plima == | == Rdeča plima == | ||
Zastrupitve s toksini morskih alg so povezane s tako imenovanim | Zastrupitve s toksini morskih alg so povezane s tako imenovanim cvetenjem alg, ko se posamezne vrste ali več sorodnih vrst prekomerno razmnoži (lahko tudi do 50,000,000/1L vode). Ta pojav imenujemo rdeča plima, povzročajo pa jo dinoflagelati oziroma oklepni bičkarji. Najbolj so ogrožene plenilske ribe in školjke, ki so filtratorji in tako kopičijo toksine v svojih tkivih (ti pa so zato nevarni in dostopni človeku in drugim morskim organizmom višje v prehranjevalni verigi). | ||
== Simptomi == | == Simptomi == |
Revision as of 21:35, 23 January 2014
Saksitoksin (STX) je v vodi topna sol, ki deluje na človekov živčni sistem in je zato uvrščen med nevrotoksine. Proizvajajo ga simbiotski mikroorganizmi, ki prebivajo v školjkah in napihovalkah, in sicer dinoflagelati rodov Alexandrium, Gymnodinium in Pyrodinium ter modrozelene cepljivke oziroma cianobakterije rodov Anabaena, Aphanizomenon, Cylindrospermopsis, Lyngbya in Planktothrix. Večje količine STX se nahajajo v koži, mišicah, notranjih organih in gonadah, največja koncentracija STX pa je prisotna v jajčnikih (ovarijih).
STX je kemična spojina (natančneje alkaloid), ki je vezana na Na+/K+ kanalčke v mišicah in možganih. Ta vezava ovira pretok K+ in Na+ ionov skozi celično membrano, ovira sposobnost možganskih in mišičnih celic za pošiljanje električnih signalov ter lahko povzroči smrt zaradi odpovedi dihal. Tako zastrupitev imenujemo tudi paralitična zastrupitev s školjkami (PSP), saksitoksin in njegove derivate pa PSP toksini.
Vsako leto morska hrana, ki je okužena s saksitoksinom, ubije okrog 300 ljudi, zboli pa jih 1700. Otroci so na STX občutljivi bolj kot odrasli.
Rdeča plima
Zastrupitve s toksini morskih alg so povezane s tako imenovanim cvetenjem alg, ko se posamezne vrste ali več sorodnih vrst prekomerno razmnoži (lahko tudi do 50,000,000/1L vode). Ta pojav imenujemo rdeča plima, povzročajo pa jo dinoflagelati oziroma oklepni bičkarji. Najbolj so ogrožene plenilske ribe in školjke, ki so filtratorji in tako kopičijo toksine v svojih tkivih (ti pa so zato nevarni in dostopni človeku in drugim morskim organizmom višje v prehranjevalni verigi).
Simptomi
Simptomi se pojavijo približno 30 minut po zaužitju. Na začetku so prisotni mravljinci oziroma občutek žarečih ustnic, dlesni in jezika (kot posledica lokalne absorpcije), nato pa se otrplost in mravljinčenje razširita na celoten obraz in naprej po telesu. Pogosti simptomi so tudi glavobol, vrtoglavica, velika žeja in slabost, driska, bruhanje. Nato težave z dihanjem, govorjenjem in požiranjem, bolečine v sklepih in omotičnost, pomanjkanje ravnotežja ... Brez hitre pomoči nastopi smrt zaradi ohromelosti oziroma paralize dihalnih mišic, ki privede do pomanjkanja preskrbe tkiv s kisikom.
Zdravljenje
Protistrup še ni znan, so pa že ugotovili nekaj uspeha s postopki, kot so:
- želodec izpirajo skozi želodčno sondo,
- umetno dihanje,
- strupe se iz želodca odstrani s sprožitvijo bruhanja,
- Filipinci naj bi s pitjem kokosovega mleka z rjavim sladkorjem pripomogli k hitrejšemu okrevanju.
Viri
- Paralitična zastrupitev s školjkami - PSP
- Ko voda pordeči
- Saksitoksin
- Saxitoxin
- The cruel irony of saxitoxin
- Mikrob in patogeneza - Teze predavanj