Fikoeritrin: Difference between revisions
From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary |
No edit summary |
||
| (3 intermediate revisions by one other user not shown) | |||
| Line 1: | Line 1: | ||
'''Fikoeritrin'''[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/fikoeritrin.gif] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih <font size=+1 color=green>fikobilini</font>. | '''Fikoeritrin'''[http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/fikoeritrin.gif] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih ''<font size=+1 color=green>fikobilini</font>''. Ti delujejo kot pomožna fotosintetska barvila, torej usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo [[klorofil |klorofil a]] ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8De_alge rdečih algah] in [http://sl.wikipedia.org/wiki/Modrozelene_cepljivke modrozelenih cepljivkah], njihova značilna predstavnika sta modri [[fikocianin]] in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo ([http://sl.wikipedia.org/wiki/Pigment pigment]), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v [[tilakoidne membrane|tilakoidnih membranah]. | ||
== Delovanje == | == Delovanje == | ||
Fikoeritrin vsrkava [http://sl.wikipedia.org/wiki/Valovna_dol%C5%BEina valovne dolžine] iz sredine vidnega spektra, njegov | Fikoeritrin vsrkava svetlobo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Valovna_dol%C5%BEina valovne dolžine] iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maksimum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo [http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetloba svetlobo] (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. | ||
Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč | Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč zaradi krajše valovne dolžine in višje [http://sl.wikipedia.org/wiki/Energija energije] lahko prodira globlje v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Morje morje] kot svetloba daljših valovnih dolžin in tako omogoča [http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza fotosintezo] in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne. | ||
== Viri in literatura == | == Viri in literatura == | ||
*http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm | * Cianobakterije - Morfolologija mikroorganizmov (2005/6) [http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/studij/dodipl/mikro/momik2002/arhiv2006/cianobak.htm], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010) | ||
* Pomen naravnih barvil v fizioloških procesih [http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/index.html] Univerza v Ljubljani, Naravoslovno-tehniška fakulteta (citirano 21.1.2010) | |||
*http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/index.html | * Barbara Vilhar: Zelene rastline (?) [http://znanost-gre-v-solo.biologija.org/gradiva-projekt/razno/Vilhar-Proteus-zelene-rastline.pdf] Proteus? (citirano pred 21.1.2010) | ||
* Pregled sistema [http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010) | |||
*http://znanost-gre-v-solo.biologija.org/gradiva-projekt/razno/Vilhar-Proteus-zelene-rastline.pdf | * Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R. Enciklopedija narave. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999. | ||
*http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Pregled%20sistema.pdf | |||
* | |||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 15:36, 21 January 2010
Fikoeritrin[1] spada v skupino pomožnih barvil, imenovanih fikobilini. Ti delujejo kot pomožna fotosintetska barvila, torej usmerjajo svetlobo na glavno fotosintetsko barvilo klorofil a ter pomagajo pri absorbciji svetlobe in pri zaščiti tilakoidnih membran. Fikobilini so močno obarvana, vodotopna, pomožna fotosintetska barvila v rdečih algah in modrozelenih cepljivkah, njihova značilna predstavnika sta modri fikocianin in omenjeni rdeči fikoeritrin. Fikoeritrin je tetrapirolno barvilo (pigment), in se pri fikobilinih pojavlja kot prostetična skupina. Lokaliziran je v posebnih organelih imenovani fikobilisomi, ki se nahajajo v [[tilakoidne membrane|tilakoidnih membranah].
Delovanje
Fikoeritrin vsrkava svetlobo valovne dolžine iz sredine vidnega spektra, njegov absorbcijski maksimum je pri 560 nm – absorbira torej v modrem delu spektra in odbija rdečo svetlobo (prekriva klorofil) ter daje rdečim algam značilno rdečo barvo in poimenovanje. Algam omogoča absorpcijo svetlobe v širšem območju svetlobnega spektra in s tem tudi boljšo možnost preživetja pri slabših svetlobnih pogojih. Modra svetloba namreč zaradi krajše valovne dolžine in višje energije lahko prodira globlje v morje kot svetloba daljših valovnih dolžin in tako omogoča fotosintezo in s tem življenje rdečih alg v večjih globinah. Nekatere rdeče alge v zahodnem Atlantskem oceanu živijo v globinah več kot 200 metrov, kjer intenziteta svetlobe dosega komaj odstotek polne sončne svetlobe. Te alge so tako temne, da so skoraj črne.
Viri in literatura
- Cianobakterije - Morfolologija mikroorganizmov (2005/6) [2], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
- Pomen naravnih barvil v fizioloških procesih [3] Univerza v Ljubljani, Naravoslovno-tehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
- Barbara Vilhar: Zelene rastline (?) [4] Proteus? (citirano pred 21.1.2010)
- Pregled sistema [5], Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (citirano 21.1.2010)
- Burnie D., Elphick J., Greenaway T., Taylor B., Walisiewicz M., Walker R. Enciklopedija narave. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1999.
![[1]](http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/pomen_barvil/fikoeritrin.gif){kind=link}