Ksenobiotiki

KSENOBIOTIKI

Kaj so ksenobiotiki?

Ksenobiotiki so skupine spojin, ki jih je sintetiziral človek in predstavljajo glabalno in težje rešljive probleme, saj jih je biološko zelo težko razgraditi. Nekatere organske snovi, ki so zelo težko biorazgradljive so: pesticidi, plastika, sintetična barvila, klorinirana topila, ... Glavna težava slabe biorazgradljivosti ksenobiotikov je njihova slaba biodostopnost, ki je posledica nepolarnosti, polimerne strukture, ... Xeno v grščini pomeni tuj, zato so z besedo ksenobiotiki poimenovane spojine, ki so organizmu tuje snovi in so brez hranilne vrednosti (konzervansi, barvila, arome, geli,...). Z njimi smo v nenehnem stiku, saj jih lahko najdemo v hrani, v embalaži za hrano, v zraku, v vodi, v raznih kozmetičnih pripravkih, v zdravilih, ... Pravtako jih najdemo v obliki spojin kot so: pesticidi, dodatki k hrani, industrijski polutanti, ...

Kako delujejo?

Po večini so v vodi zelo slabo topne organske spojine in se zato kopičijo v maščobnem tkivu in v možganih ter so tako vzrok za marsikatero bolezen oz. kronično obolenje med katere spadajo: Parkinsonova bolezen, kronična utrujenost, slabost, migrena, rak, ... V telo pridejo največkrat preko prebavnega trakta, lahko pa tudi preko pljuč, sluznice ali kože. Razgradnja nekaterih ksenobiotikov že v tkivih, kot so pljuča in črevo, večina pa se jih razgradi v jetrih, ki je glavni organ za detoksifikacijo ksenobiotikov. Največ se jih izloči z urinom, blatom, z znojem in izdihanim zrakom.

Kaj je detoksifikacija?

Da bi našemu organizmu čim manj škodili je naše telo razvilo mehanizem za razstrupljanje ksenobiotikov; z eno besedo detoksifikacija. Ksenobiotiki se v telesu detoksificirajo v dveh fazah. V prvi fazi, ki jo večinoma katalizirajo citokromi P450, se uporabi kisik za oblikovanje reaktivnega centra. Druga faza je vezava vodotopne skupine na reaktivni center. V vodi slabo topne spojine se tako po biotransformaciji lahko izločijo z urinom, žolčem ali blatom. Veda, ki preučuje škodljiv vpliv snovi na organizme, je toksikologija.

Zunanje povezave

[1]

Viri

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]