Histidin: Difference between revisions
| Line 41: | Line 41: | ||
Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo | Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo. | ||
Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove. | Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove. | ||
Revision as of 12:22, 5 January 2010
HISTIDIN
HISTIDIN
Veliko se je nahaja v hemoglobinu. Uporabljali so jo za zdravljenje artritisa, alergij, razjed in slabokrvnosti. Pomanjkanje lahko onemogoča normalno funkcioniranje slušnega organa. Igra pomembno vlogo v encimskih reakcijah.
LASTNOSTI HISTIDINA
Ime :Histidin
Okrajšava: His
Značilnost: imidazolni obroč
Atomi v aminok. preostanku: N,N
Funkcionalna. skupina v aminok. preostanku: amino
Stanje funkcionalne skupine pri pH=7: -NH+=
Polarnost aminok. preostanka: + bazična
pH: 7.6
pKa funkcion. skupine: *6.00
pKa karboksilne skupine: 1.82
pKa amino skupine: 9.17
M aminok. preostanka: 81+1
M celotne molek.: 154+3
Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin. Polimerno verigo aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo, imenujemo polipeptid oziroma beljakovina (protein), če gre za daljšo verigo.
Nekatere od 20 standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline; to so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano. Histidin in arginin sta esencialni aminokislini le pri otrocih, ki ju ne morejo sami sintetizirati zaradi nerazvite presnove.
Histaminske zastrupitve so posledica zaužitja živil, ponavadi rib, bogatih z aminokislino histidin, iz katerega se tvori histamin.
Do kopičenja histamina pride zaradi delovanja encima histidin dekarboksilaze, ki iz histidina tvori histamin. Bakterije, ki izločajo omenjeni encim, se nahajajo v morski vodi ter v prebavilih in škrgah živih rib.
• histidinemija (histidinemia; Histidinämie) je dedna bolezen pri ljudeh, ki nimajo encima histidaze..
• histidinski operon (histidine operon; Histidin-Operon) je policistronski operon Salmonelle typhimurium, ki obsega devet genov za sintezo histidina.
BIOSINTEZA IN
BIOTRANSFORMACIJA
HISTAMINA
Histamin (4(5)-(2-aminoetil) imidazol) je fiziološko aktivni biogeni amin. Biosinteza histamina poteka z dekarboksilacijo histidina (nabita polarna aminokislina) pod katalitičnim vplivom encima histidin dekarboksilaze, ki je odvisen od koencima PLP (piridoksal-5'- fosfat.
L-histadin se uporablja za športno prehrano:
http://prehrana.trener.si/aminokisline
http://www.moja-lekarna.com/p-1646-gogo-vitamini-cink.aspx
http://www.fit-shop.si/index.php?id_izd=113
http://www.fit-life.si/index.php?
http://www.sportna-prehrana.si/index.php?c=67&id=25&p=artikl
http://www.flexshop.si/muscletech-anabolic-halo-p-265.html
VIRI
http://web.bf.uni-lj.si/bi/biokemija/studenti/Teze/Biotehn/AminoKsl.pdf
http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina
http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1381-CNB_avgust.pdf
http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=1805
http://atom.uni-mb.si/~ukelaborg/StropnikPedagosko/Biokemija/MdcPodplSt/MdcPodpProt.pdf
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/katalogznanj/vsebina/a/alt_ami.htm#histidin
http://www.minet.si/gradivo/seminarske/83404Output.pdf
http://www.dsb.biologija.org/vpr/2-biok-aminok.rtf
http://images1.wikia.nocookie.net/novebiologije/images/e/e2/101px-L-histidine-skeletal.png
http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/a6f44db0ba4f8b8a33e677525acfdfb5.pdf
http://www.medrazgl.si/e107_files/public/datoteke/mr04_4_01.pdf
