Uporaba kokošjega bioreaktorja za učinkovito proizvodnjo funkcionalnih citokinov: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
| Line 2: | Line 2: | ||
<h2>Priprava bioloških zdravil</h2> | <h2>Priprava bioloških zdravil</h2> | ||
Razvoj postopka za pripravo rekombinantnega človeškega inzulina je usmeril farmacevtsko industrijo v razvoj več bioloških zdravil oz. proteinov. To so lahko protitelesa, encimi, citokini, rastni faktorji… Ta zdravila se v največjem obsegu pripravlja v bakterijah, kvasovkah, redkeje sesalskih celicah. Vsak sistem se definira s kompleksnostjo procesa, količino produkta, ustreznostjo PTM in najpomembneje, s ceno. V namen znižanja slednje, se razvijajo novi genetsko spremenjeni sistemi, ki temeljijo na živini. Pripravili so transgenske ovce, koze ter krave na takšen način, da se je terapevtski protein izločal v mleku. Kljub izjemni inovativnosti te metode, so prisotne tudi pomanjkljivosti – majhno število potomcev, dolga obdobja brejosti, zahteva po velikih življenjskih površinah in količinah hrane, težka izolacija terapevtika iz mleka (visoka vsebnost maščob) ter njegova reabsorpcija (negativne posledice za žival)<ref name="prvi"/>. | Razvoj postopka za pripravo rekombinantnega človeškega inzulina je usmeril farmacevtsko industrijo v razvoj več bioloških zdravil oz. proteinov. To so lahko protitelesa, encimi, citokini, rastni faktorji… Ta zdravila se v največjem obsegu pripravlja v bakterijah, kvasovkah, redkeje sesalskih celicah. Vsak sistem se definira s kompleksnostjo procesa, količino produkta, ustreznostjo PTM in najpomembneje, s ceno. V namen znižanja slednje, se razvijajo novi genetsko spremenjeni sistemi, ki temeljijo na živini. Pripravili so transgenske ovce, koze ter krave na takšen način, da se je terapevtski protein izločal v mleku. Kljub izjemni inovativnosti te metode, so prisotne tudi pomanjkljivosti – majhno število potomcev, dolga obdobja brejosti, zahteva po velikih življenjskih površinah in količinah hrane, težka izolacija terapevtika iz mleka (visoka vsebnost maščob) ter njegova reabsorpcija (negativne posledice za žival)<ref name="prvi"/>. | ||
Kokošji bioreaktor bi terapevtik izločal v jajčni beljak. Ta vsebuje približno 3,5 g beljakovin v jajčnem beljaku v 60 g jajcu, vsaka kokoš pa znese letno preko 300 jajc. Cena gojenja je nizka, namnožitev transgenskih kokoši pa sorazmerno enostavna in hitra. Tudi glikozilacijski vzorec je podoben človeku, kar pomeni nizko imunogenost ter visoko biološko aktivnost terapevtika. Način priprave transgenskih kokoši so izvedli s pomočjo lentivirusov, izražanje pa omejili na jajcevod (torej le v jajčni beljak) s pomočjo zaporedij iz gena za ovalbumin. Fuzija s Fc proteinom je povečala razpolovni čas ter zvišala biološko aktivnost, prav tako omogoča izolacijo preko afinitetne kromatografije <ref name="prvi"/>. | Kokošji bioreaktor bi terapevtik izločal v jajčni beljak. Ta vsebuje približno 3,5 g beljakovin v jajčnem beljaku v 60 g jajcu, vsaka kokoš pa znese letno preko 300 jajc. Cena gojenja je nizka, namnožitev transgenskih kokoši pa sorazmerno enostavna in hitra. Tudi glikozilacijski vzorec je podoben človeku, kar pomeni nizko imunogenost ter visoko biološko aktivnost terapevtika. Način priprave transgenskih kokoši so izvedli s pomočjo lentivirusov, izražanje pa omejili na jajcevod (torej le v jajčni beljak) s pomočjo zaporedij iz gena za ovalbumin. Fuzija s Fc proteinom je povečala razpolovni čas ter zvišala biološko aktivnost, prav tako omogoča izolacijo preko afinitetne kromatografije <ref name="prvi"/>. | ||
Revision as of 16:50, 19 March 2019
Biološka zdravila so na svetovnem trgu farmacije ena izmed najbolj rastočih smeri, vendar jih ovira visoka cena proizvodnje v primerjavi z običajnimi kemijskimi zdravili. To bi lahko rešili z izboljšavo transgenskih tehnik za proizvajanje takšnih zdravil. Kokošji bioreaktorji so redko uporabljeni, predvsem zaradi težke priprave transgenskih živali v preteklosti. Z novejšimi metodami izražamo terapevtski protein v jajčnem beljaku, kar močno zniža ceno proizvodnje <ref name="prvi"> referenca ena </ref>.
Priprava bioloških zdravil
Razvoj postopka za pripravo rekombinantnega človeškega inzulina je usmeril farmacevtsko industrijo v razvoj več bioloških zdravil oz. proteinov. To so lahko protitelesa, encimi, citokini, rastni faktorji… Ta zdravila se v največjem obsegu pripravlja v bakterijah, kvasovkah, redkeje sesalskih celicah. Vsak sistem se definira s kompleksnostjo procesa, količino produkta, ustreznostjo PTM in najpomembneje, s ceno. V namen znižanja slednje, se razvijajo novi genetsko spremenjeni sistemi, ki temeljijo na živini. Pripravili so transgenske ovce, koze ter krave na takšen način, da se je terapevtski protein izločal v mleku. Kljub izjemni inovativnosti te metode, so prisotne tudi pomanjkljivosti – majhno število potomcev, dolga obdobja brejosti, zahteva po velikih življenjskih površinah in količinah hrane, težka izolacija terapevtika iz mleka (visoka vsebnost maščob) ter njegova reabsorpcija (negativne posledice za žival)<ref name="prvi"/>.
Kokošji bioreaktor bi terapevtik izločal v jajčni beljak. Ta vsebuje približno 3,5 g beljakovin v jajčnem beljaku v 60 g jajcu, vsaka kokoš pa znese letno preko 300 jajc. Cena gojenja je nizka, namnožitev transgenskih kokoši pa sorazmerno enostavna in hitra. Tudi glikozilacijski vzorec je podoben človeku, kar pomeni nizko imunogenost ter visoko biološko aktivnost terapevtika. Način priprave transgenskih kokoši so izvedli s pomočjo lentivirusov, izražanje pa omejili na jajcevod (torej le v jajčni beljak) s pomočjo zaporedij iz gena za ovalbumin. Fuzija s Fc proteinom je povečala razpolovni čas ter zvišala biološko aktivnost, prav tako omogoča izolacijo preko afinitetne kromatografije <ref name="prvi"/>.
