Značilnosti cepiva proizvajalca AstraZeneca / Oxford University (ChAdOx1): Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
mNo edit summary
No edit summary
 
Line 1: Line 1:
Cepivo britansko-švedskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca je namenjeno zaščiti pred okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Deluje po principu vektorskega sistema z adenovirusom; cepivo vsebuje gensko spremenjen šimpanzji adenovirus ChAdOx1, ki kodira glikoprotein Spike virusa SARS-CoV-2, poleg tega pa so mu bili izbrisani geni, ki so ključni za replikacijo in transkripcijo adenovirusne DNA. Gensko spremenjeni adenovirusi po cepljenju vstopijo v človeške celice, kjer v jedro sprostijo rekombinantno DNA. Tam nato preko transkripcije nastane mRNA, ki vsebuje informacijo za sintezo proteina Spike, nato pa se le-ta transportira v citoplazmo, kjer se prične sinteza proteina. Nastali glikoprotein Spike sam po sebi sicer ni nevaren, vendar pa ga celica prepozna kot tujega in zato sproži imunski odgovor, pri čemer nastanejo protitelesa, ki specifično prepoznajo ter nevtralizirajo protein. Cepljenje omogoča telesu vzpostaviti dovolj veliko zalogo protiteles ter imunskih celic, ki bodo ob morebitni okužbi prepoznali proteine Spike na virusu
Cepivo britansko-švedskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca je namenjeno zaščiti pred okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Deluje po principu vektorskega sistema z adenovirusom; cepivo vsebuje gensko spremenjen šimpanzji adenovirus ChAdOx1, ki kodira glikoprotein Spike virusa SARS-CoV-2, poleg tega pa so mu bili izbrisani geni, ki so ključni za replikacijo in transkripcijo adenovirusne DNA. Gensko spremenjeni adenovirusi po cepljenju vstopijo v človeške celice, kjer v jedro sprostijo rekombinantno DNA. Tam nato v procesu transkripcije nastane mRNA, ki vsebuje informacijo za sintezo proteina Spike, nato pa se mRNA transportira v citoplazmo, kjer se prične sinteza proteina. Nastali glikoprotein Spike sam po sebi sicer ni nevaren, vendar pa ga celica prepozna kot tujega in zato sproži imunski odgovor, pri čemer nastanejo protitelesa, ki specifično prepoznajo ter nevtralizirajo protein. Cepljenje omogoča telesu vzpostaviti dovolj veliko zalogo protiteles ter imunskih celic, ki bodo ob morebitni okužbi prepoznali proteine Spike na virusu
SARS-CoV-2 in ga pravočasno uničili, preden bi prišlo do razvoja bolezni.
SARS-CoV-2 in ga pravočasno uničijo, preden bi prišlo do razvoja bolezni.


Priprava cepiva se začne s sintezo rekombinantne adenovirusne DNA. S pomočjo homologne rekombinacije se iz DNA divjega tipa adenovirusa ChAdOx1 izbriše gen E1, ki je ključen za aktivacijo vseh ostalih adenovirusnih genov, na njegovo mesto pa se umesti gen, ki vsebuje informacijo za sintezo glikoproteina Spike. Poleg tega se izbriše tudi gen E3, ki za pripravo gensko spremenjenjih adenovirusov ni potreben, del gena E4 pa se zamenja z ekvivalentom iz človeškega adenovirusa HuAd5. Sintetizirana DNA se nato preko transfekcije vnese v gensko spremenjene človeške embrionalne ledvične celice (HEK293), ki v genomu vsebujejo gen E1 iz adenovirusa HuAd5; s tem pride do trans-komplementacije in tako do tvorbe novih rekombinantnih adenovirusov, ki se jih izolira preko ultracentrifugacije z gradientom CsCl. Izoliranim virusom se za konec dodajo še pomožne snovi, ki služijo kot emulgatorji, uravnalci pH in prezervativi.
Priprava cepiva se začne s sintezo rekombinantne adenovirusne DNA. S homologno rekombinacijo so iz DNA divjega tipa adenovirusa ChAdOx1 izbrisali gen E1, ki je ključen za aktivacijo vseh ostalih adenovirusnih genov, na njegovo mesto pa so umestili gen, ki vsebuje informacijo za sintezo glikoproteina Spike. Poleg tega so izbrisali tudi gen E3, ki za pripravo gensko spremenjenjih adenovirusov ni potreben, del gena E4 pa so zamenjali z ekvivalentom iz človeškega adenovirusa HuAd5. Sintetizirano DNA so nato s transfekcijo vnesli v gensko spremenjene človeške embrionalne ledvične celice (HEK293), ki v genomu vsebujejo gen E1 iz adenovirusa HuAd5; s tem pride do trans-komplementacije in tako do tvorbe novih rekombinantnih adenovirusov, ki jih izolirajo z ultracentrifugiranjem v gradientu CsCl. Izoliranim virusom za konec dodajo še pomožne snovi, ki služijo kot emulgatorji, uravnalci pH in prezervativi.


Cepivo se injicira v mišico (intramuskularno), in sicer v odmerku 0,5 mL. Če želimo doseči največjo možno zaščito, ki jo cepivo nudi, se je potrebno po 12 tednih cepiti še z drugim odmerkom; s tem dosežemo 82 % zaščito. Cepivo je primerno za osebe starejše od 18 let. Zaradi nukleokapside adenovirusa, ki ščiti rekombinantno DNA, vektorskih cepiv ni potrebno hraniti pri zelo nizkih temperaturah, zato jih hranimo v hladilniku (2-8 °C), kjer so obstojna nekaj mesecev.
Cepivo se injicira v mišico (intramuskularno), in sicer v odmerku 0,5 mL. Če želimo doseči največjo možno zaščito, ki jo cepivo nudi, se je potrebno po 12 tednih cepiti še z drugim odmerkom; s tem dosežemo 82 % zaščito. Cepivo je primerno za osebe starejše od 18 let. Zaradi nukleokapside adenovirusa, ki ščiti rekombinantno DNA, vektorskih cepiv ni potrebno hraniti pri zelo nizkih temperaturah, zato jih hranimo v hladilniku (2-8 °C), kjer so obstojna nekaj mesecev.

Latest revision as of 09:19, 24 March 2021

Cepivo britansko-švedskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca je namenjeno zaščiti pred okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Deluje po principu vektorskega sistema z adenovirusom; cepivo vsebuje gensko spremenjen šimpanzji adenovirus ChAdOx1, ki kodira glikoprotein Spike virusa SARS-CoV-2, poleg tega pa so mu bili izbrisani geni, ki so ključni za replikacijo in transkripcijo adenovirusne DNA. Gensko spremenjeni adenovirusi po cepljenju vstopijo v človeške celice, kjer v jedro sprostijo rekombinantno DNA. Tam nato v procesu transkripcije nastane mRNA, ki vsebuje informacijo za sintezo proteina Spike, nato pa se mRNA transportira v citoplazmo, kjer se prične sinteza proteina. Nastali glikoprotein Spike sam po sebi sicer ni nevaren, vendar pa ga celica prepozna kot tujega in zato sproži imunski odgovor, pri čemer nastanejo protitelesa, ki specifično prepoznajo ter nevtralizirajo protein. Cepljenje omogoča telesu vzpostaviti dovolj veliko zalogo protiteles ter imunskih celic, ki bodo ob morebitni okužbi prepoznali proteine Spike na virusu SARS-CoV-2 in ga pravočasno uničijo, preden bi prišlo do razvoja bolezni.

Priprava cepiva se začne s sintezo rekombinantne adenovirusne DNA. S homologno rekombinacijo so iz DNA divjega tipa adenovirusa ChAdOx1 izbrisali gen E1, ki je ključen za aktivacijo vseh ostalih adenovirusnih genov, na njegovo mesto pa so umestili gen, ki vsebuje informacijo za sintezo glikoproteina Spike. Poleg tega so izbrisali tudi gen E3, ki za pripravo gensko spremenjenjih adenovirusov ni potreben, del gena E4 pa so zamenjali z ekvivalentom iz človeškega adenovirusa HuAd5. Sintetizirano DNA so nato s transfekcijo vnesli v gensko spremenjene človeške embrionalne ledvične celice (HEK293), ki v genomu vsebujejo gen E1 iz adenovirusa HuAd5; s tem pride do trans-komplementacije in tako do tvorbe novih rekombinantnih adenovirusov, ki jih izolirajo z ultracentrifugiranjem v gradientu CsCl. Izoliranim virusom za konec dodajo še pomožne snovi, ki služijo kot emulgatorji, uravnalci pH in prezervativi.

Cepivo se injicira v mišico (intramuskularno), in sicer v odmerku 0,5 mL. Če želimo doseči največjo možno zaščito, ki jo cepivo nudi, se je potrebno po 12 tednih cepiti še z drugim odmerkom; s tem dosežemo 82 % zaščito. Cepivo je primerno za osebe starejše od 18 let. Zaradi nukleokapside adenovirusa, ki ščiti rekombinantno DNA, vektorskih cepiv ni potrebno hraniti pri zelo nizkih temperaturah, zato jih hranimo v hladilniku (2-8 °C), kjer so obstojna nekaj mesecev.


Viri in literatura:

  1. Assessment report COVID-19 Vaccine AstraZeneca. Ema, 2021 https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/covid-19-vaccine-astrazeneca?fbclid=IwAR081Lvs179VBlNzxf0OOvZoJZliM9818ORbuliEiytkH-gGVi0MouiDAZs#authorisation-details-section (pridobljeno 19. 3. 2021).
  2. M. D. J. Dicks, A. J. Spencer, N. J. Edwards, G. Wadell, K. Bojang, S. C. Gilbert, A. V. S. Hill, M. G. Cottingham: A novel chimpanzee adenovirus vector with low human seroprevalence: Improved systems for vector derivation and comparative immunogenicity. PLoS One 2012, 7(7).
  3. S. Singh, R. Kumar, B. Agrawal: Adenoviral Vector-Based Vaccines and Gene Therapies: Current Status and Future Prospects. Adenoviruses 2019.
  4. P. M. Folegatti, K. J. Ewer, P. K. Aley, B. Angus, S. Becker, S. Belij-Rammerstorfer, D. Bellamy, S. Bibi, M. Bittaye, … Y. Yau: Safety and immunogenicity of the ChAdOx1 nCoV-19 vaccine against SARS-CoV-2: a preliminary report of a phase 1/2, single-blind, randomised controlled trial. Lancet 2020, 396(10249), str. 467–478.
  5. N. van Doremalen, T. Lambe, A. Spencer, S. Belij-Rammerstorfer, J. N. Purushotham, J. R. Port, V. A. Avanzato, T. Bushmaker, A. Flaxman, … V. J. Munster: ChAdOx1 nCoV-19 vaccine prevents SARS-CoV-2 pneumonia in rhesus macaques. Nature 2020, 586(7830), str. 578–582.
  6. A. Almuqrin, A. Davidson, M. K. Williamson, P. Lewis, K. Heesom, S. Morris, S. Gilbert, D. Matthews: SARS-CoV-2 candidate vaccine ChAdOx1 nCoV-19 infection of human cell lines reveals a normal low range of viral backbone gene expression alongside very high levels of SARS-CoV-2 S glycoprotein expression. Genome Med. 2020, str. 1–17.
Retrieved from "https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Značilnosti_cepiva_proizvajalca_AstraZeneca_/_Oxford_University_(ChAdOx1)&oldid=18045"