Arginin: Difference between revisions
No edit summary |
No edit summary |
||
Line 18: | Line 18: | ||
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z: | Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z: | ||
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...; | • živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...; | ||
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ... | • rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ... | ||
Revision as of 06:40, 5 January 2010
Arginin
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina. L-oblika arginina je ena od 20 najbolj pogostih naravnih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo arginin, so CGU, CGC, CGA, CGG, AGA in AGG. Pri sesalcih uvrščamo arginin med pogojno esencialne aminokisline; esencialnost (nujnost vnosa s hrano) je odvisna od razvojne stopnje in zdravstvenega stanja osebka.
Zgradba
Stranska veriga pri argininu je zgrajena iz alifatske verige s tremi ogljikovimi atomi, na zadnjega pa je vezana gvanidinska skupina. Vrednost pKa gvanidinske skupine znaša 12,48 in je v nevtralnem, kislem ali celo bolj bazičnem okolju pozitivno nabita. Zaradi konjugacije dvojne vezi in prostega elektronskega para na dušiku je pozitivni naboj delokaliziran in zato lahko nastajajo multiple vodikove vezi.
Kemijske lastnosti
Njegova molekulska formula je C6H14N4O2 in ima molsko maso 174.2 g mol-1 . Največkrat se nahaja v L obliki, redko v D. Njegova izoelektrična točka(pH) je 11.15.
Viri arginina
Prehrambeni viri
Načeloma naš organizem ne potrebuje vnosa arginina s hrano. Pri določenih stanjih pa je vnos s hrano potreben. Nahaja se v številnih vrstah hrane, vključno z:
• živalski viri: mlečni proizvodi (npr. skuta, »rikota«, mleko, jogurt, sirotka, teletina, svinjina (npr. slanina, gnjat), perutnina (npr. piščančje, puranje meso), divjačina, morska hrana ...;
• rastlinski viri: pšenični kalčki in moka, ajda, ovsena moka, kosmiči, arašidi, oreščki (kokosov oreh, mandeljni, lešniki ...), semena (bučna, sezamova, sončnična), čičerika, kuhana sojina semena ...
Funkcije
Arginin odigra pomembno vlogo pri celični delitvi, celjenju ran, odstranjevanju amonijaka iz telesa, delovanju imunskega sistema in pri sproščanju hormonov. Arginin, vzet v kombinaciji z proantocianidini ali johimbinom se tudi uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije.
Dobre stvari in funkcije jemanja L-arginina:
• Prekurzor za sintezo dušikovega oksida(NO)
• Zmanjša zdravilni čas poškodb(predvsem kostnih)
• Pospeši čas popravila poškodovanega tkiva
• Pomaga zmanjšati krvni tlak
• Poveča mišično maso itd.
Viri:
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Arginin
• http://en.wikipedia.org/wiki/Arginine#Treatment_of_herpes_simplex_virus
• http://altmedicine.about.com/cs/herbsvitaminsad/a/Arginine.htm
• http://www.arginineresearch.com/
• http://worldofmolecules.com/life/arginine.htm
Povezave slik in njegovega delovanja:
• http://www.youtube.com/watch?v=9YVK5_QWW-A&feature=related
• http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Arginin_-_Arginine.svg
• http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/81/Betaine_Arginine.png