Klorofil: Difference between revisions
(New page: Beseda prihaja iz grščine (chloros - zelen, phyllos - list). Klorofil je zeleno barvilo, ki ga najdemo v večini rastlin, alg in cianobakterij. Razen pri cianofitih (modro-zelene alge)...) |
No edit summary |
||
| Line 1: | Line 1: | ||
Beseda prihaja iz grščine (chloros - zelen, phyllos - list). | Beseda prihaja iz grščine (chloros - zelen, phyllos - list). | ||
Klorofil je zeleno barvilo, ki ga najdemo v večini rastlin, alg in cianobakterij. Razen pri cianofitih (modro-zelene alge), se | Klorofil je zeleno barvilo, ki ga najdemo v večini rastlin, alg in cianobakterij. Razen pri cianofitih (modro-zelene alge), se nahaja v kloroplastih in je bistvenega pomena za proces fotosinteze, saj rastlinam omogoča pridobivanje energije (oz. pridelavo hrane) z izrabljanjem svetlobne energije. Absorbira modri in rdeči del spektra in odbija zelenega, kar daje rastlinam značilno zeleno barvo. | ||
== Zgradba: == | == Zgradba: == | ||
Klorofil je kemijsko heterociklična aromatska spojina z ionom magnezija v sredini obroča in več stranskimi verigami. | Klorofil je kemijsko heterociklična aromatska spojina z ionom magnezija v sredini obroča in več stranskimi verigami. <br> | ||
Osnovni gradnik molekule je pirolni obroč. V molekuli klorofila so povezana štiri pirolna jedra ( pirol: http://en.wikipedia.org/wiki/Pyrrole ) prek metinskih (− C =) skupin v obročast porfinski skelet( porfin: http://en.wikipedia.org/wiki/Porphin ). V središču tega skeleta je kompleksno vezan magnezijev atom. Na tretjem pirolnem obroču je vezan petčlenski obroč, karboksilna skupina na njem pa je zaestrena z metanolom. Stranske verige na pirolnih obročih so štiri metilne skupine, ena etilna skupina, ena vinilna skupina( vinil: http://en.wikipedia.org/wiki/Vinyl ) in ostanek propanojske kisline, ki je zaestren s fitolom (alkohol z dolgo alkilno verigo). | Osnovni gradnik molekule je pirolni obroč. V molekuli klorofila so povezana štiri pirolna jedra ( pirol: http://en.wikipedia.org/wiki/Pyrrole ) prek metinskih (− C =) skupin v obročast porfinski skelet( porfin: http://en.wikipedia.org/wiki/Porphin ). V središču tega skeleta je kompleksno vezan magnezijev atom. Na tretjem pirolnem obroču je vezan petčlenski obroč, karboksilna skupina na njem pa je zaestrena z metanolom. Stranske verige na pirolnih obročih so štiri metilne skupine, ena etilna skupina, ena vinilna skupina( vinil: http://en.wikipedia.org/wiki/Vinyl ) in ostanek propanojske kisline, ki je zaestren s fitolom (alkohol z dolgo alkilno verigo). | ||
== Tipi klorofila: == | == Tipi klorofila: == | ||
Klorofil a( C55 H72 O5 N4 Mg): <br> | |||
Je tip klorofila, ki je najpogostejši in prevladuje v fotosintetskih organizmih kot so višje rastline in zelene ter rdeče alge. | Je tip klorofila, ki je najpogostejši in prevladuje v fotosintetskih organizmih kot so višje rastline in zelene ter rdeče alge. | ||
Klorofil b (C55 H70 O6 N4 Mg): <br> | |||
Skoraj vse višje rastline in zelene alge vsebujejo zelenorumeni klorofil b, ki je bolj topen kot klorofil a, zaradi karbonilne skupine. | Skoraj vse višje rastline in zelene alge vsebujejo zelenorumeni klorofil b, ki je bolj topen kot klorofil a, zaradi karbonilne skupine. | ||
Klorofil c1 (C35 H30 O5 N4 Mg) in c2 (C35 H28 O5 N4 Mg): <br> | |||
Klorofil c1 in c2 se pojavljata samo pri algah | Klorofil c1 in c2 se pojavljata samo pri algah(večinoma rjave alge). | ||
Klorofil d (C54 H70 O6 N4 Mg): <br> | |||
Najdemo ga v morskih rdečih algah in cianobakterijah. | |||
| Line 35: | Line 35: | ||
== Viri: == | == Viri: == | ||
Leksikon KEMIJA, Učila International, 2004 <br> | |||
Spletne strani: <br> | |||
Spletna biologija: http://www.biology-online.org/dictionary/Chlorophyll <br> | |||
Wikipedia: http://sl.wikipedia.org/wiki/Klorofil <br> | |||
[[Category:LEX]] | [[Category:LEX]] | ||
Latest revision as of 16:47, 5 January 2010
Beseda prihaja iz grščine (chloros - zelen, phyllos - list).
Klorofil je zeleno barvilo, ki ga najdemo v večini rastlin, alg in cianobakterij. Razen pri cianofitih (modro-zelene alge), se nahaja v kloroplastih in je bistvenega pomena za proces fotosinteze, saj rastlinam omogoča pridobivanje energije (oz. pridelavo hrane) z izrabljanjem svetlobne energije. Absorbira modri in rdeči del spektra in odbija zelenega, kar daje rastlinam značilno zeleno barvo.
Zgradba:
Klorofil je kemijsko heterociklična aromatska spojina z ionom magnezija v sredini obroča in več stranskimi verigami.
Osnovni gradnik molekule je pirolni obroč. V molekuli klorofila so povezana štiri pirolna jedra ( pirol: http://en.wikipedia.org/wiki/Pyrrole ) prek metinskih (− C =) skupin v obročast porfinski skelet( porfin: http://en.wikipedia.org/wiki/Porphin ). V središču tega skeleta je kompleksno vezan magnezijev atom. Na tretjem pirolnem obroču je vezan petčlenski obroč, karboksilna skupina na njem pa je zaestrena z metanolom. Stranske verige na pirolnih obročih so štiri metilne skupine, ena etilna skupina, ena vinilna skupina( vinil: http://en.wikipedia.org/wiki/Vinyl ) in ostanek propanojske kisline, ki je zaestren s fitolom (alkohol z dolgo alkilno verigo).
Tipi klorofila:
Klorofil a( C55 H72 O5 N4 Mg):
Je tip klorofila, ki je najpogostejši in prevladuje v fotosintetskih organizmih kot so višje rastline in zelene ter rdeče alge.
Klorofil b (C55 H70 O6 N4 Mg):
Skoraj vse višje rastline in zelene alge vsebujejo zelenorumeni klorofil b, ki je bolj topen kot klorofil a, zaradi karbonilne skupine.
Klorofil c1 (C35 H30 O5 N4 Mg) in c2 (C35 H28 O5 N4 Mg):
Klorofil c1 in c2 se pojavljata samo pri algah(večinoma rjave alge).
Klorofil d (C54 H70 O6 N4 Mg):
Najdemo ga v morskih rdečih algah in cianobakterijah.
Zgradba vseh tipov, dodatna razlaga in slikovno gradivo je prikazano na spletni strani Wikipedije: http://en.wikipedia.org/wiki/Chlorophyll
Viri:
Leksikon KEMIJA, Učila International, 2004
Spletne strani:
Spletna biologija: http://www.biology-online.org/dictionary/Chlorophyll
Wikipedia: http://sl.wikipedia.org/wiki/Klorofil
