Sladila: Difference between revisions

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search
No edit summary
No edit summary
Line 1: Line 1:
Sladila so sintetične in naravne spojine, ki so bistveno slajše od saharoze in se uporabljajo za sladkanje napitkov in prehrambnih obrokov, a nimajo hranilne vrednosti. Največ sladil se nahaja v osvežilnih napitkih, bonbonih, pripravljenih slaščicah in drugih obrokih, žvečilnih gumijih, ...
Sladila so sintetične in naravne spojine, ki so navadno bistveno slajše od saharoze in se uporabljajo za sladkanje napitkov in prehrambnih obrokov, a nimajo hranilne vrednosti.


 
Na embalažah živil so po večini označena s črko E in številko iz serije 900; izjemi sta sorbitol (E420) in manitol (E420).
Sladila so po večini na embalažah živil označena s črko E in številko iz serije 900; izjemi sta sorbitol E420 in manitol E420.




== Sladkost sladil ==
== Sladkost sladil ==


Sladkost posameznih sladil je odvisna od zgradbe molekul. Pri večanju koncentracije večine sladil, se sladilna moč veča do določene meje. Ko se ta meja preseže, se sladilna moč ne spreminja. Povečamo jo lahko samo z uporabo več sladil hkrati. S kombiniranjem sladil tudi izboljšamo okus in podaljšamo njihovo obstojnost.
Umetna sladila so nekaj 10× do več 1000× slajša od saharoze, zato se v prehrani uporabljajo v zelo majhnih količinah. Nasprotno pa je sladkost dovoljenih naravnih sladil primerljiva s sladkostjo saharoze, po večini celo manjša. Izjema je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Taumatin taumatin], ki spada med proteine s sladkim okusom in je kar 2000× slajši od saharoze.
 
 
Umetna sladila so nekaj 10× do več 1000× slajša od saharoze, zato se v prehrani uporabljajo v zelo majhnih količinah. Nasprotni pa je sladkost dovoljenih naravnih sladil primerljiva s sladkostjo saharoze, po večini celo manjša. Izjema je [http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Taumatin taumatin], ki spada med proteine s sladkim okusom in je kar 2000× slajši od saharoze.




Line 19: Line 15:


Umetna sladila so pogosto v rabi tudi pri ljudeh z reaktivno hipoglikemijo in pri diabetikih, saj tako lažje uravnavajo raven sladkorja v krvi.
Umetna sladila so pogosto v rabi tudi pri ljudeh z reaktivno hipoglikemijo in pri diabetikih, saj tako lažje uravnavajo raven sladkorja v krvi.
== Ali so sladila nevarna? ==
Trditve o tem, da naj bi določena (predvsem umetna) sladila povzročala raka in druge bolezni, niso znanstveno dokazane.
Sladila so neprimerna za dojenčke in majhne otroke (do 9. leta starosti). Nosečnice s fenilketonurijo ne smejo uživati aspartama, uporabo saharina in ciklamatov pa odsvetujejo vsem. Ker so lahko prehrambenim izdelkom dodana le v zelo majhnih količinah, zato naj bi bila za ostalo populacijo popolnoma varna.




== Delitev sladil ==
== Delitev sladil ==


Sladila delimo predvsem po dveh kriterijih – glede na njihov izvor (naravna in sintetična) ali na njihovo energijsko vrednost (energijska ali nutritivna sladila in neenergijska oz. skoraj neenergijska sladila).
Sladila delimo predvsem po dveh kriterijih – glede na:
 
 
Glede na izvor sladila:
 
 
1. anorganske snovi (BeCl2, BeSO4, Pb(OAc)2)
 
 
2. naravne organske spojine:
 
• ogljikovi hidrati - mono in disaharidi (saharoza, fruktoza, laktoza,…)
 
• polioli (sorbitol, manitol, eritritol, ksilitol)
 
• d-aminokisline (glicin, alanin, fenilalanin, triptofan)
 
• proteini sladkega okusa (brazein, mabinlin, mirakulin, kurkulin,…)
 
• produkti sekundarnega metabolizma rastlin (steviozid, rebaudiozid, abruzozidi a-d, NDHC, seligueain,…)
 
 
3. sintezne organske spojine:
 
• oksimi (α-anisaldoksim)
 
• sulfamati (saharin, ciklamati, acesulfam K)
 
• 3-nitroanilini (6-kloro-3-nitroanilin)
 
• aspartil dipeptidi (aspartam, alitam, neotam)
 
• derivati sladkorjev (sukraloza)
 
• derivati gvanidinoocetne kisline (sukrononska kislina, gvanidinoocetna kislina 1 in 2)
 
 
 
Glede na hranilno vrednost:  




1. energijska ali nutritivna sladila:
1. njihov izvor:


• saharidna sladila: mono in disaharidi
• anorganske snovi


• škrobna sladila: glukozni sirup, maltodekstrin, dekstroza, visoko fruktozni sirup
• naravne organske spojine


• nadomestki sladkorja: sladkorni alkoholi
• sintezne organske spojine




2. neenergijska (ali skoraj neenergijska) sladila:
2. njihovo energijsko vrednost:


• sintetično visoko intenzivna sladila: aspartam, acesulfam-K, sukraloza, altimat, neotam, ...
• energijska ali nutritivna sladila


• naravno visoko intenzivna sladila: taumatin, neohesperidin, steviozid, glicirizin, monelin, miraculin
• neenergijska (ali skoraj neenergijska) sladila




Revision as of 18:39, 5 January 2010

Sladila so sintetične in naravne spojine, ki so navadno bistveno slajše od saharoze in se uporabljajo za sladkanje napitkov in prehrambnih obrokov, a nimajo hranilne vrednosti.

Na embalažah živil so po večini označena s črko E in številko iz serije 900; izjemi sta sorbitol (E420) in manitol (E420).


Sladkost sladil

Umetna sladila so nekaj 10× do več 1000× slajša od saharoze, zato se v prehrani uporabljajo v zelo majhnih količinah. Nasprotno pa je sladkost dovoljenih naravnih sladil primerljiva s sladkostjo saharoze, po večini celo manjša. Izjema je taumatin, ki spada med proteine s sladkim okusom in je kar 2000× slajši od saharoze.


Razlogi za uporabo sladil

Večina ljudi sladila uporablja predvsem kot nadomestek belega sladkorja, saj imajo v primerjavi z njim izredno majhno energijsko vrednost, poleg tega pa neenergijska sladila ne povzročajo kariesa.


Umetna sladila so pogosto v rabi tudi pri ljudeh z reaktivno hipoglikemijo in pri diabetikih, saj tako lažje uravnavajo raven sladkorja v krvi.


Delitev sladil

Sladila delimo predvsem po dveh kriterijih – glede na:


1. njihov izvor:

• anorganske snovi

• naravne organske spojine

• sintezne organske spojine


2. njihovo energijsko vrednost:

• energijska ali nutritivna sladila

• neenergijska (ali skoraj neenergijska) sladila


Dovoljena sladila v Sloveniji

Dovoljena sladila v Sloveniji so:

• sorbitol (E420(i)),

• sorbitol v sirupu (E420(ii)),

• manitol (E421),

• izomalt (E953),

• maltitol (E965(i)),

• maltitol v sirupu (E965(ii)),

• laktitol (E966),

• ksilitol (E967),

• acesulfam kalij (E950),

• aspartam (E951),

• ciklaminska kislina (E952) ter njene kalcijeve in natrijeve soli - natrijev ciklamat,

• saharin (E954) in njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli,

• taumatin (E957),

• neohesperidin dihidrohalkon - NHDC (E959).


Povezave

• v slovenščini - lastnosti sladil, ki so dovoljena v Sloveniji:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/varnost_hrane/pesticidi/31995L0031SL.pdf

• v angleščini - pojasnitev nekaterih pojmov v zvezi z umetnimi sladili, pozitivne in negativne plati nekaterih umetnih sladil:

http://www.medicinenet.com/artificial_sweeteners/article.htm


Viri

• Kemija. Zbirka: tematski leksikoni. Tržič: Učila International, 2008.

• http://image.24ur.com/media/document//60209940.pdf

• http://en.wikipedia.org/wiki/Sweeteners

• http://sl.wikipedia.org/wiki/Sladilo

Retrieved from "https://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php?title=Sladila&oldid=2601"