Celuloza

Je organska molekula,ki spada med strukturne polisaharide. Sestavljena je iz 15000 molekul D-glukoze, ki so med seboj povezane z β-1,4-glikozidno vezjo. Takšen način vezave daje celulozi vlaknasto strukturo, ki je izredno kompaktna, kar je tudi posledica vodikovih vezi, ki se tvorijo med OH-skupinami vzporednih verig in tvorijo linearno strukturo.

V sredini 19. stoletja jo je odkril in izoliral francoski kemik Anselme Payen. Je netopljiva v vodi in večini organskih topil. Topi se le v posebnih topilih, na primer v Schweizerjevem reagentu (amonijak in baker Cu²⁺ ) ali v mešanici dimetilacetamida in litijevega klorida. V močnih kislinah se polimer razgradi; v koncentriranih kislinah dobimo pri povišani temperaturi posamezne molekule glukoze Človeški organizem celuloze ne more razgraditi, saj ne vsebuje encimov-celulaze, ki razgrajujejo celulozo, zato jo v prehrani štejemo med balastne snovi. Prežvekovalci lahko razgradijo celulozo in druge sorodne polisaharide, saj imajo v vampu mikroorganizme, ki cepijo vezi β-1,4. Podobno velja tudi za konje in vodne ptice, pri katerih poteka prebava celuloze s pomočjo mikroorganizmov v debelem črevesu. Je gradnik celičnih sten rastlin, kjer nastaja v procesu fotosinteze. Celuloza lahko uporabljamo za pisanje (papir), gretje (les), oblačenje (bombaž)....

Njena kemijska formula je (C₆H₁₀O₅)n (n pomeni število monomernih enot,ki je splošen izraz in vedno predstavlja najmanjšo enoto iz katere je sestavljena mnogo večja enota, v našem primeru celuloza) Kemijski dokaz celuloze petaka z dodatkom joda, pri čemer pride do modrega obarvanja.

Viri:

1. Veliki splošni leksikon, stran 613, DZS, 2006

2. Young, Raymond (1986). Cellulose structure modification and hydrolysis. New York: Wiley. ISBN 0471827614.

3. celična stena

4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Celuloza

5. slikovna povezava

6. Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005

7. http://www.zbirka.si/celuloza/