Eskulentini: Difference between revisions
Domen Oblak (talk | contribs) No edit summary |
Domen Oblak (talk | contribs) No edit summary |
||
Line 5: | Line 5: | ||
Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva. | Sestavljeni so iz 42-46 [[aminokislin]] in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne [[peptide]]. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva. | ||
Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]]. | Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [http://en.wikipedia.org/wiki/Fluorenylmethyloxycarbonyl_chloride] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s [[spektrofotoskopijo]]. | ||
Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85] | Skica enote eskulentina A in B: [http://www.google.si/imgres?um=1&hl=en&sa=N&tbo=d&rlz=1C1KMOH_enSI504SI504&biw=1280&bih=585&tbm=isch&tbnid=FSD8DO8t69Xs1M:&imgrefurl=http://www.google.com/patents/EP0916663B1%3Fcl%3Den&docid=rdlkgsgl1p_W4M&itg=1&imgurl=http://patentimages.storage.googleapis.com/EP0916663B1/00020001.png&w=1824&h=693&ei=dHbqUMGqM4fltQaVnYHYAQ&zoom=1&iact=hc&vpx=4&vpy=155&dur=710&hovh=139&hovw=365&tx=244&ty=57&sig=113858428719775622932&page=1&tbnh=110&tbnw=283&start=0&ndsp=19&ved=1t:429,r:0,s:0,i:85 skica] | ||
=== Kemijske lastnosti === | === Kemijske lastnosti === |
Revision as of 07:58, 7 January 2013
Eskulentini so antimikrobni peptidi, ki jih najdemo v kožnih izločkih nekaterih žab Rana esculenta in imajo inhibitorni efekt na nekatere mikrobe, bakterije in glive.
Eskulentini imajo med vsemi bioaktivnimi molekulami najmočnejšo protimikrobno aktivnost, hkrati pa imajo zanemarljivo majhen vpliv na evkariontske celične membrane.
Sestavljeni so iz 42-46 aminokislin in lahko tvorijo 3 α vijačnice, kar jih uvršča med največje antimikrobne peptide. Od teh 46 aminokislin pa so prve 18 N-terminalne aminokisline ključne pri antimikrobnem delovanju, saj njihova prisotnost poveča prepustnost bakterijske zunanje in notranje membrane, medtem ko aminokisline od 19 do 46 nimajo anitimikrobnega vpliva. Sintetizirati jih je mogoče s standardno Fmoc [1] kemijsko metodo, njihovo točno maso pa so določili s spektrofotoskopijo. Skica enote eskulentina A in B: skica
Kemijske lastnosti
Molekulska formula: C42H68O17
Gostota: 1.37g/cm3
Vrelišče: 902.3°Cat760mmHg
Flash point[2]: 262.3°C
Naboj: Veečinoma so pozitivno nabite molekule.
Skica Eskulentina C42H68O17 : [3]
Eden bolj znanih je tudi Eskulentin 1-21, ki ima inhibitorni efekt na bakterijo, ki povzroča mastitis pri govedu oziroma vnetje mlečne žleze.
Zgodovina
Eskulentini so še dokaj neraziskano področje organske kemije, saj so njihovo zgradbo dokončno določili šele z raziskavo v letu 2010. Ob tem pa je treba dodati, da so zaradi svoje antimikrobne aktivnosti potencialni kandidati za razvijanje novih antibiotikov.
Viri
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10059-010-0135-7
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196978103003528