Medcelični stiki
Celice se med seboj povezujejo. Da se lahko povežejo, potrebujejo povezovalne molekule, ki prepoznajo sosednjo celico. Povezujejo se samo celice enakega tipa, saj imajo enake povezovalne molekule-CAM (cell adhesion molecules). Ločimo dve skupini povezovalnih molekul.
Povezovalne molekule
Od Ca2+ odvisne molekule
Kadherini: predstavniki klasičnih kadhrinov so N-kad. (živčna tkiva), P-kad. (placenta) in E-kad. (epitel). Kadherini povezujejo celico in celico ter predstavljajo mehansko povezavo med njima. So dolgotrajni sklepi, ki omogočajo, da se prave celice povežejo med seboj. Povezave so zgrajene iz enega transmembranskega dela in večih blokov. Če kalcija ni, deli izven plazmaleme prosto opletajo v ECM. Če dodamo kalcij se ti deli poravnajo in povezave preidejo v 2 paličasti strukturi. Sodelujejo pri formaciji stabilnih povezav med celicami v tkivu.
Selektini: selektini povezujejo celice med sabo. So od kalcija odvisne in tvorijo heterofilne povezave. Ločimo L (levkociti), E (enotelij) in P (trombociti) selektine. Vezava je prehodna in šibka, traja kratek čas. Pomembno vlogo imajo pri migraciji levkocitov in pri strjevanju krvi.
Selektini prepoznajo sladkorne ostanke in se vežejo na oligosaharide v membrani levkocita.
Od Ca2+ neodvisne molekule
imunoglobulinom sorodne molekule, IgSF CAM molekule (t.i. N-CAM molekule)
Ig družina: imunoglobulini tvorijo povezave med celicami. Lahko gre za homofilno ali heterofilno povezavo. Pomembni so na treh področjih: v imunskem sistemu (povezave med limfociti, limfociti in makrofagi, limfociti in tarčnimi celicami), v neimunskem odzivu (kot vaskularne CAM – nastopajo v žilah, omogočajo povezavo med Ig in integrinom) kot nevralne CAM – povezave med živčnimi celicami.
Ustrezni tipi celic se medsebojno prepoznajo in povežejo ter tako tvorijo medcelične stike in komunikacijo. To omogoča, da tkiva funkcionirajo.
Vrste stikov in lastnosti
Neprehodni stiki
Tesni stik
thumb|250px|Tesni stik Gre za popolno povezanost, zlitje membran sosednjih celic. Njegove vloge so trdno povezovanje celic, preprečevanje prehoda molekul in ionov skozi medcelični prostor, preprečevanje gibanja membranskih proteinov preko zone celičnega stika.
Mehanski stiki
Povezave z aktinskimi filamenti
- celica-celica (adherentni stik)
Adherentni stiki so pomembni predvsem pri mehanski trdnosti in gibljivosti celic (aktin-miozin). Sodelujejo tudi pri razvoju tkiv (preoblikovanje in razvijanje celic-diferenciacija tkiv).
- celica-matriks (fokalni stik)
To je specifična mehanska povezava, ki predstavlja stik med zunajceličnim matriksom in aktinskimi filamenti celic. Je gibljiva povezava, ni pa direktna – poteče preko proteinov, kot so talin, vinkulin in α-aktinin. Pomen: omogoča gibanje celic, pritrjanje na podlago in plazenje po podlagi (gre za dvojice molekul), omogoča prenos sporočil (proliferacija) in tako poroča o statusu celice.
Povezave z intermediarnimi filamenti
- celica-celica (dezmosomi)
Dezmosom je nameščen na lateralni površini. Predstavlja točkovno povezavo v polariziranih in nepolariziranih celicah (v koži se nahaja na površju in globoko v njej). Omogoča veliko mehansko trdnost v epitelijih, žilah, dihalih...
- celica-matriks (hemidezmosom)
Hemidezmosom je nameščen specifično na bazi celic (bazalno). Pomen: povezava celic z zunajceličnim matriksom in povezava epitelija z vezivom.
Komunikacijske povezave
- presledkovni stiki (živalske celice)
thumb|250px|Presledkovni stik Ne gre za povezavo v mehanskem smislu, ampak za komunikacijo med celicami. Prisotni so skoraj povsod v telesu (razen v celicah skeletne mišičnine, eritrocitih in limfocotih). Velikost in število se spreminja v odvisnosti od faze celične delitve in izpostavljenosti celice stresu. Povezava je direktna, gradita jo dva koneksona - to sta proteinski strukturi, vsaka v svoji celici, ki se stikata in tvorita kanalček - ta kanalček omogoča prehod snovi med celicama (premer odprtin je cca.1,5 nm). Snovi, ki prehajajo so anorganski ioni (Ca), aminokisline, nukleotidi, vitamini... Pomen: metabolna komunikacija, informacijska komunikacija, prenos akcijskega potenciala, v času embrionalnega razvoja imajo pomembno vlogo pri kontroli rasti in diferenciaciji.
- kemične sinapse
Najpogosteje je to stik med dvema sosednjima nevronoma oz. natančneje med koncem aksona (živčnimi končiči) na eni strani ter dendriti ali telesom drugega nevrona na drugi strani.
- plazmodezme (rastlinske celice)
Žive rastlinske celice so medsebojno povezane s plazmodezmami. To so ozki kanalčki (luknjice), ki vodijo skozi stene sosednjih celic.
