User talk:SandraZaplotnik
Holinesteraza
Holinesteraza-(ChE) je encim, ki hidrolizira holinske estre, sodeluje pri prekinitvi prenosa živčnega signala v sinapsah centralnega in perifernega živčnega sistema. Najdemo jih pri človeku in nekaterih živalih. Holinesteraze spadajo v naddružino hidrolaz alfa-beta z več kot 530 aminokislinami. Tvorijo 12 mešanih listov beta, ki so obdani s 14-α-vijačnicami in imajo nenavadno Ser-His-Glu proteinsko bazo. Vretenčarji imajo dva encima: [butirilholinesteraza] (BChE) in [acetilholinesteraza] (AChE).
Inhibitor holinesteraze zavira delovanje encima. Kemikalije, ki vplivajo na delovanje holinesteraze so močni neurotoksini,ki posledično povzročajo prekomerno slinjenje, solzenje oči in mišične krče na koncu pa tudi smrt.tak primes so nekateri kačji strupi in živčni plin. Tako imenovani živčni plini in številne snovi, ki se uporabljajo za insekticide so pokazale, da z združevanjem z ostankom serina v aktivnem mestu [acetilholinesteraze], poteka popolno inhibiranje encima. Encim acetilholin esteraze razgrajuje nevrotransmiter acetilholin, ki se sprosti pri živčnih in mišičnih križiščih, da se sprostite. Rezultat inhibicije holinesteraze, je da se acetilholin kopiči in še vedno deluje tako , da vse živčne impulze nenehno prenaša in ne ustavi krčenja mišic.
Biološka naloga [butiriholinesteraze] je še vedno neznana saj pri posameznih s popolnoma neaktivno BChE (zaradi sprememb v genu za ta encim) niso opazili nobenih kliničnih znakov. Težave pa nastopijo, če pri operacijah teh ljudi uporabijo [sukcinilholin], ki je holinski ester in deluje kot preprečevalec nikotinskih receptorjev. AChE pa je življenjsko pomemben encim, njegovo aktivno mesto je posebej prilagojeno za proces hidolize naravnega substrata acetilholina. Njegova naloga je, da v sinapsi hidrolizira acetilholin. Po vzburjenju ionskih kanalčkov in po valu depolarizacija/repolarizacija kalcijev kanalček acetilholin sprosti iz veziklov v sinaptično špranjo. Acetilholin-esteraza je zaradi svoje življenjsko pomembne vloge tarča naravno in umetno razvitih inhibitorjev. Razlika med ireverzibilnimi in reverzibilnimi inhibitorji je ta da ireverzibilni inhibitorji vzpostavijo kovalentno vez z [serinom] v aktivnem centru, reverzibilni pa preprečijo vezavo substrata na aktivno mesto. Inhibirani encim se delno dealkilira na vezan inhibitor. Če so ob inhibiciji prisotni živčni bojni strupi se dealkilacija izvaja še hitreje. Kombinacija tega pojava je domnevno glavni razlog za pozno nevrotoksičnost pri zastrupitvi z živčnimi bojnimi strupi. Inhibitor lahko tudi reaktiviramo, vendar se mora to zgoditi še prej dealkilacijo.
Viri
Boyer, Rodney F. Temelji Biokemije. Ljubljana, 2005
Walker, Sharon, McMahon, David. Biochemistry Demystified. New York, 2008