Raziskovanje cianobakterij na UL FKKT
Cianobakterije nekateri še vedno bolj poznajo pod imenom modrozelene alge. To poimenovanje pa ni upravičeno, saj so alge evkarionti, cianobakterije pa so prokarionti. Prištevamo jih med po Gramu negativne bakterije, torej imajo dvojno celično ovojnico. Zanimive so zato, ker so (večinoma obligatni) avtotrofi, kar pomeni, da organske snovi sintetizirajo iz vode in CO2 v prisotnosti svetlobe, tako kot to počnejo tudi rastline. Cianobakterije pa so sposobne razen molekul, ki so nujne za njihovo lastno preživetje, sintetizirati tudi snovi, ki so koristne za človeka. Nekateri poznate primer klorele, "alge", ki predstavlja prehranski dodatek, ker vsebuje nekatere elemente v sledeh in vitamine. Žal je proizvodnja številnih od koristnih molekul zelo neučinkovita. S selekcijo in z genskim inženirstvom je mogoče dobiti seve, ki proizvajajo večje množine za človeka koristnih snovi, postopki priprave takih sevov pa so zamudni in pogosto zelo zahtevni.
Na Katedri za biokemijo se s cianobakterijami intenzivno ukvarjamo od začetka leta 2012. Zavedamo se, da ne moremo tekmovati z biotehnološkimi korporacijami, ki razvijajo cianobakterijske seve za proizvodnjo biogoriv in kompleksnih snovi, zato smo poiskali nišo, ki je pomembna za vse tiste, ki se ukvarjajo z gensko spremenjenimi cianobakterijami. Ena od tem, ki se nam zdi pomembna in premalo raziskana, je biološka varnost dela z gensko spremenjenimi cianobakterijami. Zato smo se odločili, da bomo pripravili seve s samomorilskim mehanizmom, ki bi se aktiviral v primeru, če bi cianobakterije "ušle" iz laboratorija ali bioreaktorja. Doslej takega mehanizma ni izdelal še nihče, če bi nam uspelo, pa bi gotovo zmanjšalo pomisleke glede (ne)varnosti uporabe gensko spremenjenih cianobakterij v večjem merilu in zunaj raziskovalnih laboratorijev.
Druga pomembna tema povezana s cianobakterijami so izboljšave tehnik za gensko spreminjanje cianobakterij. Medtem ko so na primer bakterije Escherichia coli že več kot 30 let vodilni mikroorganizem na področju genetskega inženirstva, so ostale bakterije postavljene v ozadje in je zato razvoj izboljšanih sevov in metod zastal - kljub temu, da so nesporne nekatere zelo uporabne lastnosti teh mikroorganizmov. Tako je za nekatere seve cianobakterij značilno, da so naravno kompetentne za transformacijo, kar pomeni, da sprejmejo tujo DNA, ne da bi bila za to potrebna posebna obdelava, na primer s solmi ali z encimi, kot je to potrebno za nekatere druge mikrobe. Žal pa pri cianobakterijah obstaja več dejavnikov, ki zavirajo njihovo širšo uporabnost. Med temi je počasna rast številnih sevov, sistemi obrambe pred tujo DNA, ki vstopajočo DNA razgradijo, pa tudi povečano število kopij kromosoma v citoplazmi in prisotnost naravnih plazmidov. Vsaj za nekatere od teh težav mislimo, da bi se dalo rešiti v razumnem času in s tem pospešiti razvoj genskega inženirstva tudi na cianobakterijah.
Tretje področje je uporabnost cianobakterij za proizvodnjo nekaterih koristnih snovi, pa tudi za postopke bioremediacije. O tem se sicer šele pogovarjamo s kolegi, ki jih tovrstne raziskave tudi zanimajo.
Raziskovalno delo na področju biološke varnosti bo predvidoma potekalo v letih 2013-2015 v okviru mednarodnega konzorcija. Prav za te raziskave trenutno (avgust 2012) iščemo raziskovalca, ki bi se v celoti posvetil delu na področju biološke varnosti cianobakterij. Pri tem bomo uporabili pristope sintezne biologije in poskušali reprogramirati celične sisteme, ki so odgovorni za preživetje v stresnih pogojih. Načrtujemo dva pomembna tipa tarč, naravne toksine ter regulatorje ravnovesja kovinskih ionov.
Trenutno na področju cianobakterij delamo: prof. dr. Marko Dolinar, asist. dr. Nejc Jelen in trije diplomanti biokemije, Kristina Bremec, Sabina Kolar in Žan Železnik. Računamo, da bomo v naslednjem letu ekipo okrepili z vsaj enim magistrandom in enim raziskovalcem, ki bi bil zaposlen za čas trajanja mednarodnega projekta.
