Peskovnik

Ta stran je zato, da lahko na njej poskusite, kar bi radi preverili - glede oblikovanja (kaj se zgodi, če dam neko besedo v trojni narekovaj?, bo tabela res prav široka?, so črke dovolj velike?), shranjevanja in spreminjanja vsebine.

Škrob

Škrob je rezervni polisaharid pri rastlinah. Je homopolimer, sestavljen iz amilopektina (75 - 85 %) in amiloze (15 - 25 %). Osnovni gradnik škroba je D-glukopiranoza, ki se med seboj povezuje z 1α -4 in 1α -6 vezmi.
Tališče škroba je pri 250 ˚C; v vodi je netopen. Pri kuhanju molekule škroba nabreknejo in tvorijo homogeno viskozno raztopino - nastane škrobni klej.
Pri segrevanju z razredčenimi kislinami ali pa pod vplivov encimov se škrob najprej razgradi v dekstrin, nato v maltozo in končno v glukozo.
Prisotnost škroba dokazujemo z jodovico, raztopino joda v vodi, ki je rjavkaste barve, s škrobom pa daje modro-vijolično obarvanje.

Amiloza

Amiloza je homopolimer glukoze, v katerem se posamezne glukozne enote povezujejo z 1α -4. Nastane nerazvejana veriga, ki vsebuje 250-1000 glukoznih podenot.
Zaradi kota v 1α -4 vezi se molekula zvije v desnosučno vijačnico, v kateri enemu obratu ustreza 7 molekul glukoze (slika vijačnice amiloze). V spiralo se lahko vključijo majhne molekule, ki povzročijo obarvanje. Jod amilozo obarva modro.
Pri razgradnji amiloze so ključnega pomena encimi α-amilaze. Ti amilozo najprej razgradijo v maltozo, nato pa v D-glukozo.