Beta laktamaza
ß-laktamaze so encimi, ki jih proizvajajo bakterije in so odgovorni za bakterijsko rezistenco na ß-laktamske antibiotike (penicilini, cefalosporini). Ti antibiotiki imajo skupen element v svoji molekulski zgradbi: ß-laktamski obroč. Encimi cepijo amidno vez v obroču in s tem deaktivirajo antibiotike. So glavni mehanizem obrambe pri Gram negativnih bakterijah, odkriti pa so biti tudi pri Gram pozitivnih bakterijah.
Delitev v skupine
Ločimo dve glavni skupini β-laktamaz:
1.skupina: sem uvrščamo serinske β-laktamaze, za katere je značilna aminokislina serin v aktivnem mestu encima, s pomočjo katere cepijo amidno vez v β-laktamskem obroču.
2.skupina: metaloencimi, ki imajo kot kofaktor kovinski ion, večinoma cink.
Z začetkom uporabe β-laktamskih antibiotikov, so se pojavile tudi nove β-laktamaze, ki so jih poimenovali β-laktamaze s širokim spektrom delovanja oz. BSBL (broad-spectrum β-lactamase) . β-laktamaze širokega spektra so se kmalu razširile tudi na bakterije, ki prej β-laktamaz niso proizvajale.
Ko so začeli proizvajati nove antibiotike, jih ß-laktamaze širokega spektra, zaradi posebne strukture teh antibiotikov, niso več razgrajevale. Posledično so se kmalu pojavile nove različice β-laktamaz, sposobne razgraditi cel spekter na novo uporabljenih β-laktamskih antibiotikov. Imenovali so jih β-laktamaze razširjenega spektra oz. ESBL (extended-spectrum β-lactamase).
Razvrstitev v razrede
β-laktamaze so razdelili v štiri molekulske razrede (A, B, C in D), glede na molekulsko težo in aminokisline, ki so prisotne v aktivnem mestu encima.
V razred A so uvrščene penicilinaze in cefalosporinaze, ki jih inhibirajo β-laktamski inhibitorji kot je klavulanska kislina.
Encimi razreda B razgrajujejo vse β-laktamske antibiotike in niso občutljivi za klavulansko kislino. Večina β-laktamaz razreda A in B je kodiranih na plazmidu.
Med β-laktamaze iz razreda C in D uvrščamo kromosomsko kodirane cefalosporinaze in encime, ki hidrolizirajo oksacilin.
Znanih je več različnih tipov encimov iz različnih razredov. TEM-1 je bila prva opisana β-laktamaza. Odkrili so jo na plazmidu pri enem samem sevu E.coli in je danes najbolj pogosta β-laktamaza. SHV-1 je β-laktamaza, ki je bila pri bakteriji K.pneumoniae največkrat prisotna na kromosomu, našli pa so jo tudi na plazmidu.
Zunanje povezave
