Lamin

Lamin je gen. V človeškem telesu je zelo veliko genov (podatki v knjigah navajajo nekje od 30 do 100 tisoč ) genov. Vsak je sestavljen iz majhnega delca molekule DNK. Gen naroča celici, naj izdeluje določeno beljakovino. Beljakovine uravnavajo presnovo v celici, zato geni oblikujejo in vodijo naše telo. Razen pri enojajčnih dvojčkih so kombinacije genov pri vsakem človeku nekoliko različne. Na kromosomih različnih celic se lahko zgodijo genske spremembe. To so spremembe v strukturi DNK, ki jih sicer popravljalni mehanizmi neprestano popravljajo, a vseh vendarle ne morejo popraviti. Posledice nepopravljenih genov se kažejo kot nepravilnosti v zgradbi beljakovin in s tem v delovanju celic oz. celotnega organizma. Na tem temeljijo vse gensko pogojene bolezni oz. motnje. Spremembe v genih, ki nastajajo zaradi zunanjih in notranjih vzrokov, imenujemo mutacije. Mutacija je vsaka trajna sprememba v zgradbi DNK, razen tistih, ki nastanejo med mejozo, ko se pri prekrižanju izmenjujejo med sabo očetovi in materini aleli. Do mutacij lahko pride zaradi sevanja, povzročajo pa jih tudi kemikalije in virusi. Tako sta angleška znanstvenika z Univerze Brunel na zahodu Londona, razvozlala skrivnost redke bolezni prehitrega staranja, imenovane progeria. Lani so znanstveniki našli mutiran gen, lamin A, ki je kriv za progerio, vendar niso razumeli njegovega delovanja. Sedaj sta dr. Kill in dr. Bridger razkrila njegovo skrivnost. Tipična celica se deli tolikokrat, da lahko nov niz celic nadomesti poškodovane celice. Z leti pa celice nekako izgubijo svojo zmožnost delitve. Dr. Kill in dr. Bridger sta odkrila, da mutirana oblika gena lamin povzroča hitrejšo delitev celic, kar povzroči njihovo umiranje in pripelje do prehitrega staranja.»Ključ je v celicah,« je pojasnil dr. Kill. »Obstajajta dva sestavna dela staranja: dejavniki okolja, kot je na primer kajenje, izpostavljenost soncu in diete, ter dejavnik celičnega staranja. Vsak vpogled v prehitro staranje nas približa k razumevanju normalnega postopka staranja in le na ta način lahko izboljšamo zdravje starejših ljudi,« je še dodal. Vsekakor je še prehitro govoriti o tem, kakšno obliko zdravljenja bi lahko razvili za zdravljenje progerije ali drugih starostnih boleznih, nedvomno pa odkritje pomeni ogromen korak na poti k razvoju zdravila za zdravljenje obeh. Progeria prizadene približno enega na štiri milijone ljudi na svetu. Trenutno je znanih 40 primerov bolezni. Povprečna starost, ki jo ljudje s to boleznijo dočakajo, je 13 do 14 let. Navadno ljudje, ki trpijo za njo, umrejo iz podobnih vzrokov kot stari ljudje, navadno zaradi možganske ali srčne kapi. Simptomi vključujejo plešavost, močno postaran videz, majhno glavo in obraz ter izredno veliko čeljust, skoraj sorazmerno glavi.