Navodila za pisanje zaključnih del
Pravila za zaključne naloge na dodiplomskem in magistrskem študijskem programu Biokemija
Ver. 1.1 (23.2.2023)
Ta navodila veljajo za vse študente biokemije, ki boste svoje zaključne naloge poslali v pregled mentorjem od vključno 20.6.2022 dalje.
Pri pripravi diplomskih in magistrskih nalog upoštevajte splošna pravila, ki veljajo za vse študijske programe UL FKKT in so objavljena na spletni strani [1]. Odstopanja od navedenih splošnih pravil so navedena v nadaljevanju in imajo na študijskih programih Biokemija prednost pred fakultetnimi splošnimi pravili.
Razdelitev poglavij in obseg zaključnega dela
Poglavja si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Uvod, Namen dela in hipoteze, Materiali in metode, Rezultati, Razprava, Zaključek, Literatura.
Dovoljeno je združevanje predzadnjih dveh poglavij, torej Rezultati in razprava, če se tako dogovorite z mentorjem/-ico in je to zaradi narave naloge bolj smiselno.
Če je potrebno, lahko dodate še poglavje Priloge.
Uvod ne sme presegati 1/3 zaključnega dela, pri čemer je merilo število oštevilčenih strani brez literature.
Diplomske naloge naj ne bodo daljše od 30 oštevilčenih strani, magistrske pa od 60 oštevilčenih strani (dovoljeno odstopanje navzgor je 20 %). Literatura in priloge v ta obseg niso vštete.
Povzetek
Povzetek naj bo dolg pol strani do eno stran in naj vključuje kratek opis področja raziskave, osnovni namen dela, metodološki pristop, ključne rezultate in kratek zaključek (pomen dela in/ali novoodprta vprašanja).
Okrajšave in kratice
Vse kratice, ki jih navajate na uvodnem seznamu, morajo biti pojasnjene v slovenščini, v angleščini pa samo, če iz prevoda ne bi bilo mogoče ugotoviti, za kateri izraz gre. Ne navajajte angleških izrazov za uveljavljene kratice, npr. DNA, PCR, EDTA.
Seznam naj vključuje samo slovenska imena pojmov, ne pa tudi opisnih razlag.
Kratic in okrajšav, ki se v zaključnem delu pojavljajo samo enkrat, ne navajajte na seznamu kratic, pač pa jih navedite v besedilu in – če je treba – v oklepaju dodajte kratico.
Slike in preglednice
Nebesedno gradivo naj bo označeno samo kot 'slika' ali kot 'tabela'. Če gre za shemo ali fotografijo, jo navajajte kot 'sliko'.
Nebesedno gradivo pripravite povsem samostojno, le v poglavju Uvod lahko uporabite že objavljene slike ali tabele. Za objavo tega gradiva morate pridobiti dovoljenje založbe – nekatere eksplicitno dovoljujejo objavo in spreminjanje originalnega gradiva brez posebnega dogovora (npr. splošna licenca Creative Commons), pri drugih pa boste potrebovali njihovo pisno dovoljenje, morda celo plačilo. Vsak študent mora sam preveriti pravila ponovne uporabe na strani založbe in se teh pravil strogo držati. Neupoštevanje lahko vodi so sodnega spora z založbo.
Vse nebesedno gradivo mora biti zapisano v slovenščini. Upoštevajte pravila rabe velike začetnice (večina napisov na slikah bo v slovenščini imela male začetnice).
Slike struktur in modelov pripravite sami na osnovi javno dostopnih strukturnih baz podatkov.
Študent/-ka naj pripravi na ločenem listu A4 seznam vseh nebesednih sestavin, ki so vključene v zaključno delo, in za vsako navede, kako je upošteval/-a avtorske pravice. Ta list naj odda skupaj z delom v pregled mentorju in članom komisije. Prazen formular (z nekaj primeri navajanja) najdete na strežniku UL FKKT [2].
Namen dela in hipoteze
Namen dela pišite v preteklem času ('namen dela je bil razjasniti pojav X') in v njem opišite, kaj ste želeli ugotoviti, preden ste začeli z delom. Vključite lahko predvidene metode, nikakor pa ne rezultatov, ki ste jih dobili.
Hipoteza je lahko ena sama, lahko sta dve ali več. Naslov prilagodite številu hipotez, torej Namen dela in hipoteza/-i/-e. Hipoteza je trditev, za katero pred izvedbo eksperimentov ni bilo mogoče zanesljivo reči, če drži ali ne.
Materiali in metode
Poglavje Materiali in metode naj bo kratko.
V tem poglavju v abecednem vrstnem redu navedite reagente, pri vsakem pa še ime proizvajalca in kataloško številko. Aparature navajajte z imenom proizvajalca in modelom naprave. Običajnih laboratorijskih in splošnih naprav, kot so hladilniki ali mikrovalovne pečice, ni treba posebej navajati. Prav tako ni treba navajati običajnega potrošnega materiala, kot so nastavki za pipete, petrijevke in mikrocentrifugirke. Držav pri proizvajalcih ni treba pisati. Če je za vašo nalogo smiselno, lahko materiale navedete ob razlagi metod.
Za rutinske postopke, kot so agarozna gelska elektroforeza, NaDS-PAGE, izolacija DNA, koncentriranje proteinov, ligacija DNA, ni potrebno navajati podrobnosti. Pri uporabi kompletov reagentov citirajte navodila proizvajalca in ne navajajte korakov dela, razen če ste v postopku kaj ključnega spremenili. Pri ligaciji je potrebno navesti molarno razmerje fragmentov DNA in encim, če ta ni naveden v posebnem podpoglavju, ni pa treba zapisati postopka ali principa (seveda pa ga morate poznati). Nekoliko širše opišite tiste metode, ki so ključne za vaše eksperimentalno delo.
Priloge
Poglavje Priloge ni obvezno. V to poglavje praviloma ne vključujte opisov metod in seznama materialov. Primeri smiselnih prilog so mikroskopske slike, ki dopolnjujejo tiste, ki so predstavljene v poglavju Rezultati, nukleotidna zaporedja z označenimi odstopanji od pričakovanj, kjer je teh več (če jih je malo, zadošča, da navedete mesta, ki so drugačna od objavljenih zaporedij) ipd.
Ostala navodila študentom
Po zaključku laboratorijskega dela preglejte shranjene vzorce in zavrzite tiste, ki predstavljajo manj pomembne vmesne stopnje dela. Za tiste, ki bi jih lahko še uporabili, mentorju oddajte tabelo vzorcev, ki vsebuje kratke opise.
Delo in rezultate čitljivo beležite v laboratorijskem dnevniku na način, da je možno nedvoumno ugotoviti zaporedje korakov dela ter povezave med vzorci in rezultati. Po zaključku pisanja zaključne naloge vse laboratorijske dnevnike vključno s smiselno poimenovanimi spremljajočimi datotekami (slike gelov, rezultati sekvenciranja ipd.) oddajte mentorju, ki jih mora hraniti vsaj še 10 let po zagovoru. Dovoljeno je, da obdržite kopijo dnevnika.
