Flavonoidi
FLAVONOIDI
Flavonoidi so derivati 1,3-difenilpropana.
Glede na kemijsko zgradbo aglikonskega-nesladkornega dela flavonoide razdelimo na 7 skupin:
• antocianidine (cianidin, pelargonidin) [[1]]
• flavanole in proantocianidine (epikatehin, katehin)
• flavanone (hesperidin, naringenin)
• flavone (apigenin, luteolin)
• flavonole (kemferol, kvercetin, miricetin)
• halkone (butein, izolikviritigenin)
• izoflavone (formononetin, genistein)
Flavonoidi so v naravi tako pogosti kot glikozidi. Zaradi glikoziliranja so vodotopni in jih v celici najdemo v vakuolah. Sladkorni del je lahko mono-, di- ali trisaharid, ki vsebuje molekule glukoze, galaktoze, aloze, apioze, arabinoze, ramnoze, ksiloze, glukuronske ali galakturonske kisline. Hidroksilne skupine sladkorjev so lahko zaestrene z alifatskimi (ocetno, malonsko) ali aromatskimi kislinami (galno, benzojsko, p-kumarno) ter redko tudi z žveplovo (VI) kislino. Najpogosteje gre za O-glikozide, ki imajo glikozilirano hidroksilno skupino na mestih 3 in 7. Redkeje najdemo C-glikozide, pri katerih nastane vez med sladkorjem in ogljikom na mestih 6 ali 8.
Flavonoidi predstavljajo zelo obsežno skupino struktur (poznamo že okrog 5000 spojin), katerih nastanek obsega dve pomembni biosintezni poti – šikimatno in malonatno. V šikimatni poti nastanejo cimetna kislina in njena derivata (p-kumarna in kavna kislina) in jo lahko opredelimo kot predstopnjo, ki preko malonatne poti vodi do nastanka flavonoidov.
Flavonoidi delujejo kot:
~antiinflamatorno
~protitoksično
~protimikrobno
~antitumorsko
~antivirusno
~encimski inhibitor
~antioksidativno
Večina farmakoloških raziskav flavonoidov so bile izvedene in vitro. Zelo malo je bilo izvedenih farmakokinetičnih študij in glavni razlog je, da je malo flavonoidnih drog, ki se uporabljajo v profesionalni medicini.
Flavanoidi so učinkoviti: pri kroničnem vnetju, alergijah, koronarni arterijski bolezni in pri raku dojk. Flavanoidi varujejo celice pred oksidativnem stresu.
Najpomenbnejši viri flavanoidov so:
~sadje (plodovi citrusov, marelice, češnje, grenivke, črni ribez, borovnice, jabolka)
~zelenjava (čebula, zeleni poper, brokoli, paradižnik, špinača)
~oreški
~semena
~zelišča
~začimbe
~zdravilne rastline (ginko, pegasti badelj, šentjanževka in glog)
~soja
~med
~čaj
~rdeče vino
So pomembne komponente agrumi sadja. Flavanoidi ugodno vplivajo na človeško zdravje. Z normalno, zdravo prehrano dnevno v organizem vnesemo tudi do 2 g flavonoidov. Flavonoidi so rastlinski sekundarni metaboliti. Nekateri dajejo rumeno, rdečo in modro barvo cvetovom, sadežem in listom. Njihove vloge v rastlinah so zelo različne: privabljajo opraševalce, regulirajo rast, inhibirajo bakterijske in virusne encime ter ščitijo pred žarki UV-B
http://sl.wikipedia.org/wiki/Flavonoidi
VIRI:
http://www.google.si/#hl=sl&q=flavonoid+biosynthesis&meta=&aq=f&oq=flavonoid+biosynthesis&fp=1&cad=b
Gunnar Samuelsson: Drugs of Natural Origin; A textbook of Pharmacognosy, fifth edition, 1999
Manuchair Ebadi: Pharmacodynamic basis of Herbal Medicine, 2001
