Vpliv dolgoročnega vnosa topnih in netopnih prehranjevalnih vlaken na debelost povzročeno s prehrano z veliko maščobami pri C57BL/6J miših

Najboljše koristi uživanja vlaknin prepisujejo viskoznosti in zmožnosti oblikovanja gela topnih vlaknin. Študije pa so pokazale, da so netopna žitna vlakna in cela zrna tista, ki zmanjšujejo tveganje za sladkorno bolezen. Naredili so dolgoročno študijo, v kateri so 45 tednov preiskovali C57BL/6J miši. Ugotavljali so, kako dopolnjevanje visoko-maščobne prehrane s topnimi viskoznimi guar vlakni v primerjavi z zelo prečiščenimi netopnimi žitnimi vlakni vpliva na telesno težo, jeterno maščobo, ocene inzulinske občutljivosti in na genski vpliv presnovnih vrednosti v jetrih in maščobnem tkivu. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna zamenjava topnih guar gumo vlaken vodi v fenotip debelosti k debelosti nagnjenim mišim. V nasprotju pa je zamenjava iste diete z netopnimi žitnimi vlakni imela za posledico močno nižji pridobitek teže in izboljšano inzulinsko občutjivost. V skladu s povečano črevesno fermentacijo pri miših hranjenih s topnimi vlakni je genska analiza belih maščobnih tkiv pokazala močno povečane ravni maščobnih kislin pri Grp40 po 45 tednih prehranskega posredovanja topnih vlaken. Ker je posledica prekomernega nalaganja maščob debelost, pogosto pa tudi pojav diabetesa tipa 2 postaja proučevanje molekulskih osnov adipogeneze vse bolj pomembno tudi za zdravje človeka. Z razumevanjem molekulskega ozadja nalaganja maščob lahko bistveno prispevamo k zmanjšanju nastanka debelosti in z debelostjo povezanih bolezni.

Osnovni članek: [1]