Amilaza

Encim, ki hidrolizira škrob[1](aminodon) v maltozo. Amilaza (skica molekule)[2] je del črevesnega soka, ta razgrajuje beljakovine[3], ogljikove hidrate in maščobe[4] in jih naposled spremeni v aminokisline, glukozo in glicerol ter maščobne kisline; lahko pa jo najdemu tudi v slini in soku trebušne slinavke(v akutnem pankreatitisu[5] se izdelujeta dva encima: amilaza in lipaza, ki ju trebušna slinavka izloča). Ugotavljajo jo v plazmi (pri zdravih ljudeh 80 na 150 enot po Somogyiju) in v seču (2000enot na 24 ur).

Bolezni

Amilazemija(količina amilaze v krvi) in amilazurija (količina amilaze v seču) se močno povečata pri akutnem vnetju trebušne in obušesne slinavke. Med kroničnim panrkeatitisom in rakom na pankreasu amilazemija ni zanesljiv temelj za diagnozo, čeprav skušajo to doseči s pripomočki, ki pospešujejo izločanje sokov trebušne slinavke (sekretin, metilacetilholin, pankreocimin) in z dajanjem morfija, ki zapre Oddijev sfinkter, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za amilazemijo pri okvarjenem pankreasu. Žal, so nihanja rezultatov, ki jih dobijo pri zdravih ljudeh, precejšnja. Razlaga je toliko težja, ker povzročijo hiperamilazemijo tudi akutne črevesne razjede in ker teoretično najdejo amilazo ne samo v žlezah slinavkah, ampak tudi v različnih drugih tkivih, mišicah, jajcevodih in predvsem v jetrih.

Delitev

• alfa-amiláza - amilaza pri živalih in človeku; sin. Alfaamilaza
• beta-amiláza - amilaza pri rastlinah in bakterijah; sin. betaamilaza

Viri

• Medicinska Enciklopedija 1, Državna Založba Slovenije, 1980 Ljubljana
• Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo, Mladinska knjiga, Robert Berkow, 2000
• Človek, Mladinska knjiga, Marjan Krušič, 1983
• http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/medicinski-slovar/

Zunanje povezave

• http://www.labtestsonline.org/understanding/analytes/amylase/test.html