Izolevcin

Izolevcin je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)CH2CH3 (slika L-izolevcina). Je esencialna α-aminokislina, To pomeni, da mora biti pridobljena s hrano v zadostnih količinah za zadovoljitev potreb telesa. Kodoni, ki zapisujejo izolevcin, so AUU, AUC in AUA.

Je hidrofobna aminokislina. Skupaj s treoninom je ena od dveh aminokislin, ki imata kiralni center na stranski verigi. Ima 4 stereoizomere in dva možna diastereomera L-izolevcina. V naravi obstaja v enantiomerni obliki kot (2S,3S)-2-amino-3-metilpentanojska kislina.

Izolevcin je razvejana aminokislina. V telesu imamo tri razvejane aminokisline, to so izolevcin, valin in levcin. Vse pomagajo pri obnovi mišicam po delu.

Ohranja stabilno raven energije s tem, da pomaga regulirati krvni sladkor, zato ga veliko najdemo tudi v hemoglobinu. Pomanjkanje izolevcina lahko povzroča simptome podobne tistim pri hipoglikemiji, ti pa so lahko glavoboli, omotica, utrujenost, zmedenost, razdražljivost.

Glede na to, da je potrebno izolevcin zaužiti, ga najdemo v beljakovinskih živilih, kot so oreščki, semena, mleko (veliko ga je v kazeinu), meso, jajca, ribe, leča, grah, sojine in serumske beljakovine. Za ljudi, ki so na nizko proteinskih dietah je priporočljivo uživanje dodatkov.

V rastlinah in mikroorganizmih se sintetizira v več korakih, začenši s piruvatsko kislino in α-ketagluturata. Encimi, ki sodelujejo v biosintezi so:

1. Acetolaktazna sintaza (poznana tudi kot acetohidroksidna kislinska sintaza)

2. Acetilhidroksi kislinska izomernareduktaza

3. Dihidroksidna kislinska dehidrataza

4. Valinska aminotransferaza

Prvič ga je izoliral Ehrlich leta 1904 (iz fibrina) z njegovo zgradbo, ki je bila uveljavljena 3 leta pozneje, pridobljena z degradacijo v D-izoamilamin in delujočo konsekventna sintezo skozi t.i. Streckerjevo reakcijo z D-izovaleraldehidom. Temperatura tališča je med 286 do 288°C.