Galektin

Galektini (slika) so vrsta lektinov, ki vežejo β-galaktozide. Za galektine so značilne domene, ki se vežejo na ogljikove hidrate, s posebno afiniteto za β-galaktozide (disaharide z β-glikozidno vezjo). Nahajajo se v sesalcih, ptičih, dvoživkah, ribah, žuželkah, spužvah, gobah in ogorčicah. Najdemo pa jih tako znotraj kot zunaj celic teh organizmov. Prvi galektin je leta 1975 odkril V. Teichberg v tkivu električne jegulje. Od takrat so podobne lektine odkrili še v drugih živalih in začele so se raziskave o delovanju teh proteinov.

Na zunanji strani celične stene delujejo tako, da se vežejo na celično površino, kjer vplivajo na njene procese, ali pa se vežejo na zunajcelični matriks in omogočajo normalno gibljivost celice. Za galektine v notranjosti celice (najdemo jih v citosolu ali v celičnem jedru) pa domnevajo, da vplivajo na znotrajcelične signalne poti z interakcijo z drugimi citoplazemskimi in jedrnimi proteini. Raziskave so pokazale, da igrajo pomembno vlogo pri različnih psiholoških in patoloških procesih, kot npr. imunskih odgovorih, inhibiciji kroničnih vnetij, razvoju tumorjev, živčni degeneraciji, aterosklerozi, sladkorni bolezni in celjenju ran.

Viri

• ^[1] J. Hirabayashi: Galectin: Definition and History
• ^[2] Ri-Yao Yang, Gabriel A. Rabinovich and Fu-Tong Liu: Galectins: structure, function and therapeutic potential. Expert reviews in molecular medicine, Vol. 10. Junij, 2008.
• ^[3] R&D Systems website, Technical information about galectins
• ^[4] Galectin, Wikipedia