Pilokarpin

Pilokarpin je alkaloid, pridobljen iz listov južnoameriških grmičastih dreves iz rodu Pilocarpus - iz družine Rutičevke. [1]

Je neselektivni agonist muskarinskih receptorjev v parasimpatičnem živčnem sistemu.

Osnovne lastnosti

Njegovo IUPAC ime je (3S,4R)-3-etil-4-((1-metil-1H-imidazol-5-il)metil)dihidrofuran-2(3H)-on, molekulska formula C₁₁H₁₆N₂O₂, molska masa pa 208,257 g/mol. [2]

Uporaba

V uporabi je že od leta 1875. Uporabljamo ga za zdravljenje glavkoma (očesna bolezen) in kserostomije, ki se lahko pojavi kot stranski učinek zdravljenja z obsevanjem za rakom vratu ali glave, uporabljamo ga tudi za določanje količine natrija in klora v potu (za diagnosticiranje cistične fibroze), redkeje za zdravljenje hudega glavkoma pred operacijo, uporabljen pa je tudi v namen odpravljanja razširjenosti zenice zaradi zdravil, danih med operacijo ali okulističnim pregledom.

Pilokarpin je zdravilo v kapjicah, lahko pa tudi v tabletah, vendar redkeje. Iz telesa ga izločimo z urinom. Njegovo vsebnost imajo Pilogel HS, Pilokarpin, Salagen, Diocarpine, Miocarpine...

Delovanje in posledice

Deluje tako, da spodbuja delovanje žlez, izločanje potu, sline. Povzroča tudi zožanje zenic (miotik) - z delovanjem Pilokarpina voda zapusti oko in s tem se zmanjša očesni tlak.

Posledice delovanja Pilokarpina in možni stranski učinki so najpogosteje sprememba vida/zamegljen vid, glavobol, slabši nočni vid, bolečine/draženje v očeh, redkeje trzanje vek, rdeče oči in solzenje. Resni stranski učinki so zelo redki.

Injekcija pilokarpina na živali (preizkušeno na glodavcih) povzroči kronično epilepsija. S tem preučujejo človeško epilepsijo.