Palitoksin
Palitoksin (C 129 H 223 N 3 O 54 ) je najmočnejši strup, kar jih premorejo morski organizmi. Prvič so ga izolirali iz zoantarnih koralnjakov rodu Palythoa (P. toxica, P. tuberculosa, P. caribaeorum. Palitoksin je strukturno zapletena polietrska spojina z molekulsko maso 2659 Da. Sestavlja ga dolga, delno nenasičena alifatska veriga in nekaj serij aromatskih obročev. Spojina ima 64 centrov kiralnost. Obstajata še vsaj dve palitoksinski različici, ki pa se od osnovne strukture le malo razlikujeta. Palitoksin lizira eritrocite glodalcev in človeka. Potek lize je drugačen kot pri drugih citolizinih, saj je ta počasen. Hemoliza nastopi z značilnim okrog eno urnim zamikom, kljub temu pa so za hemolizo dovolj že subnanomolarne koncentracije palitoksina. Značilnost hemolize, ki jo inducira palitoksin, je hitro izhajanje K+ iz celice. Ta nastopi takoj, ko se toksin veže na membrano. Na posameznem eritrocitu naj bi bilo okrog 200 vezavnih mest za palitoksin. Vezavo toksina in hemolizo preprečimo z oubainom in drugimi kardiotoničnimi steroidi, kar kaže na vpletenost Na+ K+ ATPaze pri delovanju palitoksina. Črpalka očitno ni glavno tarčno mesto za palitoksin, saj so potrebne bistveno večje koncentracije toksina za inhibicijo encima kot za samo lizo. Hipoteza pravi, da predstavlja Na+K+ATPaza vezavno mesto za palitoksin, ki potem poveča prevodnost za K+ ione. Možno je tudi, da bi palitoksin deloval kot ionofor, podobno kot nekateri antibiotiki (gramicidin). Nekatere novejše raziskave kažejo, da palitoksin ni nujno proizvod ožigalkarjev iz rodu Palythoa saj so ga zasledili tudi v nekaterih vrstah rakov. To kaže na možnost, da je tudi palitoksin, tako kot nekateri drugi toksini (saksitoksin ciguatoksin) proizvod nekaterih alg in se lahko kopiči v prehranjevalnih verigah. Ker palitoksin vpliva na vsako celico v telesu, so simptomi zelo različni glede na način izpostavljanja. Najpogostejši simptomi pri živih bitjih so prebavne motnje. Začetek simptomov zastrupitve je hiter, zastrupitve se lahko končajo s smrtjo. Palitoksin je letalen strup in ima LD50 med 25-500 ng/kg miši. Ocenjuje se, da je smrtna doza za človeka palitoksina okoli 5μg na kilogram telesne mase (gram palitoksina lahko ubije 200.000 ljudi). Razširjeni so v tropskih in subtropskih območjih, nedavno pa so jih odkrili tudi v Grčiji in Italiji.