2017-bionano-seminar

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

Bionanotehnologija- seminar

doc. dr. Gregor Gunčar, K2.022

Seznam seminarjev

Ime in priimek Datum predstavitve Tema seminarja Recenzent/ka 1 Recenzent/ka 2
Peter Prezelj 22.03.17 Spreminjanje vsebnosti in karakteristik hranilnih snovi v živilih in pripravljeni hrani z uporabo kovalentnih modifikacij, prečnega povezovanja in encimov Vita Vidmar Zala Gluhić
Boštjan Petrič 22.03.17 Reverzibilno tiskanje s peptidnimi /proteinskimi pigmenti, kovalentno vezanimi na celulozo prek amidne vezi Luka Kavčič Judita Avbelj
Ema Guštin 22.03.17 Nanoprevleka hrustanca za preprečitev osteoartritisa Mojca Juteršek Vid Jazbec
Tjaša Lapanja 29.03.17 Modificirana CHO celična linija prilagojena za ultrazvočno indukcijo izražanja proteinov v industrijskih bioreaktorjih Bojana Lazović Vita Vidmar
Maruša Prolič Kalinšek 29.03.17 Senzor za detekcijo Legionella bakterij na osnovi polidiacetilena Eva Korošec Luka Kavčič
Domen Klofutar 29.03.17 Novi načini prenosa informacij z izrabo kapacitet DNA: Prenos šifrirne in/ali steganografske DNA v ustni votlini preko naravno prisotnih gostiteljev Lactobacillus Casei in Veillonella Parvula Tajda Buh Mojca Juteršek
Simon Bolta 05.04.17 Z vezavo zunajceličnega kalcija do zmanjšanja bolečine v mišicah po treningu Peter Prezelj Bojana Lazović
Tomaž Rozmarič 05.04.17 Korekcija vida s pomočjo nano robotov Boštjan Petrič Eva Korošec
Urša Kapš 05.04.17 Nanodelci za strjevanje krvi Ema Guštin Tajda Buh
Julija Mazej 12.04.17 kapsule za vzpostavitev ravnovesja crevesne mikrobiote Tjaša Lapanja Peter Prezelj
Nataša Žigante 12.04.17 opis teme ali naslov Maruša Prolič Kalinšek Boštjan Petrič
Anja Herceg 12.04.17 Boj proti koroziji s pomočjo superhidrofobnega sol-gela z enkapsuliranimi zaščitnimi bakterijami Domen Klofutar Ema Guštin
Mirjam Kmetič 19.04.17 Nanoprotistrup na osnovi nanodelcev, ki vsebujejo inhibitor varespladib Simon Bolta Tjaša Lapanja
Mojca Kostanjevec 19.04.17 Nanodiski - dostavni sistem za tarčno ciljanje EpCAM na površini rakavih epitelijskih celic Tomaž Rozmarič Maruša Prolič Kalinšek
Jan Rozman 19.04.17 Sinteza nealergenega rekombinantnega kazeina za jedilno / biorazgradljivo embalažo Urša Kapš Domen Klofutar
Barbara Dušak 03.05.17 Izboljšava gojenja mesa n vitro Julija Mazej Simon Bolta
Mateja Cigoj 03.05.17 Probiotik z dodatkom nanodelcev za zdravljenje celiakije. Uporaba probiotičnih bakterij, ki izločajo peptidaze za razgradnjo glutena do neimunogenih fragmentov, in nanodelcev, ki vsebujejo modificirane naravne glutenske peptide specifične za HLA-DQ2 receptorje na limfocitih T, ki zavrejo Th1 posredovan avtoimunski odziv na gluten. Nataša Žigante Tomaž Rozmarič
Toni Nagode 03.05.17 Reverzibilno pritrjevanje predmetov na osnovi nanoslojev iz biotina in avidina Anja Herceg Urša Kapš
Tim Božič 10.05.17 Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina) Mirjam Kmetič Julija Mazej
Darja Božič 10.05.17 opis teme ali naslov Mojca Kostanjevec Nataša Žigante
Petra Tavčar 10.05.17 Odstranjevalec škodljivih E-jev in BPA iz kupljenih pijač na osnovi kovalentno pritrjenih protiteles in aptamerov Jan Rozman Anja Herceg
Marjeta Horvat 17.05.17 FeO nanodelci za učinkovitejše odpravljanje zobnega kariesa Barbara Dušak Mirjam Kmetič
Danijela Jošić 17.05.17 Gensko spremenjen Lactobacillus, ki izloča nanodelce z spermicidnim in protimikrobnim delovanjem za dolgotrajno zaščito pred zanositvijo in spolno prenosljivimi boleznimi. Mateja Cigoj Mojca Kostanjevec
Tina Kuhar 17.05.17 Flaška za vodo z bionanosenzorjem za takojšnjo zaznavo kvalitete oziroma pitnosti nalite vode. Toni Nagode Jan Rozman
Nika Strašek 24.05.17 Uporabniku dostopen diagnostični test za zaznavo okužbe s boreliozo in klopnim meningitisom Tim Božič Barbara Dušak
Eva Vidak 24.05.17 Biosenzor za CO na osnovi transkripcijskega faktorja CooA iz bakterije Rhodospirillum rubrum Darja Božič Mateja Cigoj
Alja Zgonc 24.05.17 Senzor za zaznavanje miRNA v urinu za diagnozo nevrodegenerativnih bolezni Petra Tavčar Toni Nagode
Zala Gluhić 31.05.17 Varnejše uživanje alkohola z uporabo odorant-binding proteina LUSH. Marjeta Horvat Tim Božič
Judita Avbelj 31.05.17 Nanonaprava iz bioloških delov, ki z absorbcijo in razgradnjo delcev iz zraka preprečuje različne alergijske reakcije. Danijela Jošić Darja Božič
Vid Jazbec 31.05.17 Gensko spremenjene čebele odporne na insekticide. Tina Kuhar Petra Tavčar
Vita Vidmar 31.05.17 'Hot start' transglutaminaza za popravljanje razcepljenih lasnih konic Nika Strašek Marjeta Horvat
Luka Kavčič 31.05.17 Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina) Eva Vidak Danijela Jošić
Mojca Juteršek 31.05.17 Senzor za zaznavo natančne glikozilacije proteinov (npr. eritropoetina) Alja Zgonc Tina Kuhar
Bojana Lazović 07.06.17 Poenostavljen pristop k razvoju novih senzorjev FRET (Förster resonance energy transfer) Zala Gluhić Nika Strašek
Eva Korošec 07.06.17 Tattoo biosenzor za raven alkohola v krvi na osnovi alkohol oksidaze, povezan s pametnim telefonom, računalnikom ali avtomobilskimi ključi. Judita Avbelj Eva Vidak
Tajda Buh 07.06.17 opis teme ali naslov Vid Jazbec Alja Zgonc

Naloga

Vaša naloga je:
Študent pripravi projektno nalogo iz področja Bionanotehnologije. Najpomembnejša je originalna ideja za nek izvedljiv projekt. Predlagana struktura:

  • Uvod
  • Predstavitev problema, znanstvena izhodišča, cilji
  • Izvedba projekta, metodologija, tehnike, materiali, vprašanja, hipoteze
  • Literatura

Za pripravo seminarja velja naslednje:

  • Prva stran seminarja naj vsebuje naslov projekta, avtorje, povzetek (od 130 do 160 besed) in grafični povzetek (čez približno pol strani)
  • Seminar pripravite v obliki seminarske naloge (pisava 12, enojni razmak, 2,5 cm robovi). Obseg seminarja naj bo od 2000 do 2500 besed (vključno z literaturo). Seminarska naloga mora vsebovati najmanj tri slike. Slika mora imeti legendo in v besedilu mora biti na ustreznem mestu sklic na sliko.
  • Seminar oddajte dva dneva pred datumom predstavitve, ki je naveden v tabeli v elektronski obliki z uporabo tega obrazca.
  • Vsi seminarji so v elektronski obliki dostopni tukaj.
  • Ustna predstavitev sledi na dan, ki je vpisan v tabeli. Za predstavitev je na voljo 25 minut. Recenzenti morajo biti na predstavitvi prisotni.
  • Predstavitvi sledi razprava. Vsak recenzent predlaga izboljšavo projekta.
  • Na dan predstavitve morate docentu še pred predstavitvijo oddati končno verzijo seminarja v enem izvodu, elektronsko verzijo seminarja in predstavitev pa oddati na strežnik dva dneva pred predstavitvijo do polnoči.

Imena datotek

Prosim vas, da vse datoteke poimenujete po naslednjem receptu:

  • 19_nano_Priimek1_Priimek2.doc(x) za seminar, npr. 19_nano_Craik_Venter.docx
  • 19_nano_Priimek1_Priimek2.ppt(x) za prezentacijo, npr. 19_nano_Craik_Venter.pptx



Urejanje spletnih strani na wikiju

Wiki so razvili zato, da lahko spletne vsebine ureja vsakdo. Ukazi so preprosti, dokler si ne zamislite česa prav posebnega. Vseeno pa je Word v primerjavi z wikijem pravo čudežno orodje... Če imate težave z oblikovanjem besedila, si preberite poglavje o urejanju wiki-strani na Wikipediji (tule v angleščini in tu v slovenščini). Pomaga tudi, če pogledate, kako je zapisana kakšna stran, ki se vam zdi v redu: kliknite na zavihek 'Uredite stran' in si poglejte, kako so vpisane povezave, kako nov odstavek in podobno. Na koncu seveda pod oknom za urejanje kliknite na 'Prekliči'.

Citiranje virov

Citiranje je možno po več shemah, važno je, da se držite ene same. V seminarskih nalogah in diplomskih nalogah FKKT uprabljajte shemo citiranja, ki je pobarvana zeleno. Temeljno načelo je, da je treba vir navesti na tak način, da ga je mogoče nedvoumno poiskati. Za citate v naravoslovju je najpogostejše citiranje po pravilniku ISO 690. Pravila, ki upoštevajo omenjeni standard, so pripravili pri ZTKS. Sicer pa ima vsaka revija lahko svoj način citiranja, ki ga je treba pri pisanju članka upoštevati.
Citiranje knjig:
Priimek, I. Naslov. Kraj: Založba, letnica.
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Izdaja. Kraj: Založba, letnica. Zbirka, številka. ISBN.

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Glick BR in Pasternak JJ. Molecular biotechnology: principles and applications of recombinant DNA. 3. izdaja. Washington: ASM Press, 2003. ISBN 1-55581-269-4.
Če so avtorji trije, je beseda in med drugim in tretjim avtorjem. Če so avtorji več kot trije, napišemo samo prvega in dopišemo et al. (in drugi, po latinsko). Vse, kar je latinsko, pišemo poševno (npr. tudi imena rastlin in živali, pojme in vivo, in vitro ipd.).

Citiranje člankov:
Priimek, I. Naslov. Naslov revije, letnica, letnik, številka, strani.
Lartigue, C., Glass, J. I., Alperovich, N., Pieper, R., Parmar, P. P., Hutchison III, C. A., Smith, H. O. in Venter, J. C. Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 2007, 317, str. 632-638.

Alternativni način citiranja (predvsem v družboslovju) je po pravilih APA, kjer članke citirajo takole:
Priimek, I. (letnica, številka). Naslov. Naslov revije, strani.
Lartigue C. et al. (2007, 317) Genome transplantation in bacteria: changing one species to another. Science, 632-638.

Revija Science uporablja skrajšani zapis:
C. Lartigue et al. Science 317, 632 (2007)

V diplomah na FKKT je treba navesti vire tako, da izpišete tudi naslov citiranega dela in strani od-do (ne samo začetne). Navesti morate tudi vse avtorje dela, razen v primeru, ko jih je 10 ali več. Takrat navedite le prvih devet, za ostale pa uporabite okrajšavo in sod. (in sodelavci). Pred zadnjim avtorjem naj bo vedno besedica "in".


Citiranje spletnih virov:
Priimek, I. Naslov dokumenta. Izdaja. Kraj: Založnik, letnica. Datum zadnjega popravljanja. [Datum citiranja.] spletni naslov
strangeguitars. On the brink of artificial life. 6. 10. 2007. [citirano 13. 11. 2007] http://www.metafilter.com/65331/On-the-brink-of-artificial-life
Navedemo čim več podatkov; pogosto vseh iz pravila ne boste našli.