Avidin

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

Avidin je tetrameričen protein proizveden v ptičjih jajcevodih, plazilci in doživke pa ga odlagajo v beljak njihovih jajc. V kokošjem jajcu avidin predstavlja približno 0,05% skupnih proteinov oziroma beljakovin beljaka(približno 1,8 mg na jajce). Tetrameričen protein vsebuje štiri enake podenote(homotetramere) od katerih se lahko vsaka veže na biotin( Vitamin B7, vitamin H) z visoko afiniteto in specifičnostjo. Konstanta asociacije avidina je izmerjena na KD ≈ 10-15 M zaradi tega je ena od najmočnejših nekovalentnih vezi.


V svoji tetraedrični obliki je avidin izmerjen na približno 66-69 kDa velikosti. Deset odstotkov molekulske mase je posledica vsebnosti ogljikovih hidratov v sestavi od štirih do petih manoz in treh N-acetilglukozamidnih ostankov. Ogljikovi hidrati avidina vsebujejo najmanj tri edinstvene oligosaharidne strukturne vrste, ki so si podobne po strukturi in sestavi. Neglikozilirana oblika avidina je bila izolirana iz komercialno pripravljenega izdelka, vendar pa ni dokončna, ne-glikozilirana oblika se pojavlja v naravi ali pa je produkt proizvodnega procesa.


Odkritje Avidina

Avidin je prvič odkril Esmond Emerson Snell (1914-2003). Pot do odkritja se je začela z ugotovitvijo, da so piščanci na prehrani surovega beljaka bili v pomanjkanju biotina, kljub razpoložjivosti vitamina v svoji prehrani. Zato je bilo sklenjeno, da je sestavni del beljaka je izoliran biotin, katerega je Snell preveril na vitro z uporabo kvasovk. Snell pozneje izolira sestavine jajčnega beljaka, odgovorne za vezavo biotina in v sodelovanju z Paul Gyorgy, sta potrdila, da je bil izoliran protein vzrok pomanjkanja biotina. Včasih je bilo pogojno ime proteina avidalbumin (dobesedno, lačni albumin). Ime proteina je bilo kasneje spremenjeno na Avidin, zaradi njegove sorodnosti z biotinom.