Glukoza

GLUKOZA (grškega izvora, glukus - sladko; ose - pripona, ki označi sladkor)

SPLOŠNO

Glukoza je enostavni sladkor oziroma monosaharid, znan tudi kod grozdni sladkor in krvni sladkor ter je prav tako pomemben ogljikov hidrat v biologiji. Grozdni sladkor je eden glavnih izdelkov v fotosinteze in začne celično dihanje pri prokariontih in evkariontih ter je najpomembnejši vir energije za organizem.

SESTAVA

Glukoza ima dva izomera L - glukoza in D - glukoza od katerih je le D - glukoza biološko aktivna. D - glukoza je predvsem pomembna v živilski industriji. Glukoza je sestavljena iz 6 ogljikovih atomov, 12 vodikovih atomov in 6 kisikovih atomov ter ima formulo C₆H₁₂O₆. Kemijsko ime za glukozo je tudi 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol.

BIOLOGIJA IN BIOKEMIJA

Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne dekarboksilacije in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki glikogena. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni.

Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80% energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1% mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona insulin in glukagon .

LASTNOSTI

Molska masa glukoze je 180,16 g/mol, pri sobni temperaturi je v trdnem agregatnem stanju. Gostota glukoze je 1,56 g/cm3, tališče pa pri 146 °C. Topnost v vodi pri 20 °C je 470 g/L, smrtni odmerek grozdnega sladkorja je 25,8 g/kg.

VIRI

Boyer, R. Temelji biokemije. Ljubljana: Študentska založba, 2005

Sušnik, F. Razvoj življenja od molekule do človeka: Državna založba Slovenije, 1974

http://en.wikipedia.org/wiki/Glukoza