Nova tehnika določevanja lokacije sladkorjev vezanih na proteine, utira pot odkritjem v medicini
Glikoproteini so proteini, na katere so kovalentno vezane sladkorne komponente. Kam na protein se le-te vežejo pa ima pomembno vlogo pri spoznavanju bolezni (katere funkcije opravljajo proteini tekom razvoja ali v različnih bolezenskih stanjih) in v razvoju novih biomarkerjev ter zdravil.
Sladkorne komponente so na protein lahko N-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in NH2- skupino asparagina) ali O-vezane (glikozidna vez se vzpostavi med sladkorno verigo in OH- skupino serina ali treonina) slika1.
Do nedavno so morali raziskovalci za določitev, kje na proteinu je glikozilacijsko mesto , poleg masne spektrometrije, uporabiti več metod. Po zaslugi nove tehnike priprave proteinskega vzorca, za izboljšanje metode masne spektrometrije, ki je bila objavljena v reviji Nature Methods, pa je to mogoče v enem koraku.
Nova tehnika priprave vzorca, narekuje selektivno oksidacijo glikoproteinov, ki imajo na prostem koncu sladkorne verige sialično kislino, njihovo vezavo na hidrazidne kroglice, razgradnjo s tripsinom ter odcep od kroglic s pomočjo kislinske hidrolize glikozidne vezi med sialično kislino in sladkorjem v sladkorni verigi slika2. Znanstveniki so tako analizirali proteine cerebrospinalnega likvorja, pri čemer so odkrili 36 N-vezavnih in 44 O-vezavnih glikozilacijskih mest.
Novica: povezava1
Del članka: povezava2