RNaza A

From Wiki FKKT

(Difference between revisions)
Jump to: navigation, search
(New page: '''<h2>RNaza A</h2>''' RNaza A je pogosto omenjena kot najbolj raziskan '''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Encim encim]''' 20. Stoletja, ni pa še popolnoma raziskana. Molekula se sintetizi...)
Current revision (09:26, 6 May 2013) (view source)
 
Line 1: Line 1:
'''<h2>RNaza A</h2>'''
'''<h2>RNaza A</h2>'''
-
RNaza A je pogosto omenjena kot najbolj raziskan '''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Encim encim]''' 20. Stoletja, ni pa še popolnoma raziskana. Molekula se sintetizira v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum ER](endoplazmatski retikulum) [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušne slinavke], izloča pa se v črevo, kjer ima pomembno vlogo pri prebavi hrane.<ref>http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/scripta/temelji-biokemije/2510</ref> Dobimo pa jo tudi pri izolaciji plazmidne DNA kot stranski produkt.<ref>http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&ved=0CEgQFjAD&url=http%3A%2F%2Fwww.student-info.net%2Fsis-mapa%2Fskupina_doc%2Ffkkt%2Fknjiznica_datoteke%2F1258214411_Kq6mcYD_b2_05.ppt&ei=9BLkUPSwMYiktAbm2oDwDA&usg=AFQjCNFYem0imHNGVV_gqK1U6MCCJFkV2g&bvm=bv.1355534169,d.Yms</ref>
+
RNaza A je pogosto omenjena kot najbolj raziskan '''[http://sl.wikipedia.org/wiki/Encim encim]''' 20. stoletja, ni pa še popolnoma raziskana. Molekula se sintetizira v [http://sl.wikipedia.org/wiki/Endoplazemski_retikulum ER](endoplazemski retikulum) [http://sl.wikipedia.org/wiki/Trebu%C5%A1na_slinavka trebušne slinavke], izloča pa se v črevo, kjer ima pomembno vlogo pri prebavi hrane.<ref>http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/scripta/temelji-biokemije/2510</ref>  
-
RNaza A katalizira hidrolizo [[RNA|RNA]] in je '''tipa endo-b'''. Endonukleaze katalizirajo hidroličitno odcepljanje končnih nukleotidov to pomeni hidrolitično cepijo notranje fosfodiesterske vezi.   
+
RNaza A katalizira hidrolizo [[RNA|RNA]]. Kot endonukleaza katalizira hidroličitno cepitev polinukleotidov, torej razcep fosfodiesterske vezi.   
-
[[ribonukleaze|RNaza]] najpogosteje cepi ob pirimidinu na '''3' koncu'''.<ref>http://www.shop-aabiot.home.pl/en_GB/p/RNAse-10-mg/116</ref> Njena molekulska masa je '''13700 Da''', št. aminokislinskih ostankov pa '''124'''.<ref>http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/scripta/temelji-biokemije/2510</ref> Sestavljena je iz ene polipeptidne verige in vsebuje '''8 [[cistein|cisteinov]]'''.<ref>http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=140</ref> V enoverižni obliki največjo aktivnost (npr. Sintetična RNaza ima 78% aktivnost).
+
[[ribonukleaze|RNaza]] A najpogosteje cepi ob pirimidinu na '''3' koncu'''.<ref>http://www.shop-aabiot.home.pl/en_GB/p/RNAse-10-mg/116</ref> Njena molekulska masa je '''13.700 Da''', št. aminokislinskih ostankov pa je '''124'''.<ref>http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/scripta/temelji-biokemije/2510</ref> Sestavljena je iz ene polipeptidne verige in vsebuje '''8 [[cistein|cisteinov]]'''.<ref>http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=140</ref>  
-
Nekatere oblike encima (RNaze A), ki so zelo šibko katalitično aktivne, so močno citotoksično aktivne. Ob koncu 90.let je bilo prvič pokazano, da pri človeku RNaza A postane toksična, če se veže na [[transferin|transferin]] (protein , ki prenaša železo). Nukleazna aktivnost RNaze A se zaradi vezave na [[transferin|transferin]] ne spremeni. Vezava na [[transferin|transferin]] vrjetno olajša prenos RNaze A v celico.<ref>http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/scripta/temelji-biokemije/2510</ref>
+
Nekatere oblike encima RNaze A, ki so zelo šibko katalitično aktivne, so močno citotoksično aktivne. Ob koncu 90. let je bilo prvič pokazano, da pri človeku RNaza A postane toksična, če se veže na [[transferin|transferin]] (protein , ki prenaša železo). Nukleazna aktivnost RNaze A se zaradi vezave na [[transferin|transferin]] ne spremeni. Vezava na [[transferin|transferin]] verjetno olajša prenos RNaze A v celico.<ref>http://www.knjigarna-beletrina.com/knjigarna/scripta/temelji-biokemije/2510</ref>
-
Z RNazo A je bila prvič pokazana '''renaturacija denaturiranih proteinov'''. Ker encim vsebuje 8 [[cistein|cisteinov]], lahko tvori '''4 disulfidne mostičke'''. Izpostavljena raztopini uree(8M) v prisotnosti reducenta 2-merkaptoetanola RNaza A denaturira. Če pa ureo odstranimo in raztopino izpostavimo kisiku, pH = 8, v prisotnosti istega reducenta, dobimo RNazo A,ki je skoraj 100 encimcko učinkovitapovrne se v nativno obliko (tvorijo se vsi 4 disulfidni mostički).<ref>http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=140</ref>
+
Z RNazo A je bila prvič pokazana '''renaturacija denaturiranih proteinov'''. Ker encim vsebuje 8 [[cistein|cisteinov]], lahko tvori '''4 disulfidne mostičke'''. Izpostavljena raztopini uree (8 M) v prisotnosti reducenta 2-merkaptoetanola RNaza A denaturira. Če pa ureo odstranimo in raztopino izpostavimo kisiku pri pH = 8, v prisotnosti istega reducenta dobimo RNazo A, ki je skoraj 100 % encimsko aktivna -povrne se v nativno obliko (tvorijo se vsi 4 disulfidni mostički).<ref>http://www.medenosrce.net/tiskaj.asp?id=140</ref>

Current revision

RNaza A

RNaza A je pogosto omenjena kot najbolj raziskan encim 20. stoletja, ni pa še popolnoma raziskana. Molekula se sintetizira v ER(endoplazemski retikulum) trebušne slinavke, izloča pa se v črevo, kjer ima pomembno vlogo pri prebavi hrane.[1]

RNaza A katalizira hidrolizo RNA. Kot endonukleaza katalizira hidroličitno cepitev polinukleotidov, torej razcep fosfodiesterske vezi. RNaza A najpogosteje cepi ob pirimidinu na 3' koncu.[2] Njena molekulska masa je 13.700 Da, št. aminokislinskih ostankov pa je 124.[3] Sestavljena je iz ene polipeptidne verige in vsebuje 8 cisteinov.[4]

Nekatere oblike encima RNaze A, ki so zelo šibko katalitično aktivne, so močno citotoksično aktivne. Ob koncu 90. let je bilo prvič pokazano, da pri človeku RNaza A postane toksična, če se veže na transferin (protein , ki prenaša železo). Nukleazna aktivnost RNaze A se zaradi vezave na transferin ne spremeni. Vezava na transferin verjetno olajša prenos RNaze A v celico.[5]

Z RNazo A je bila prvič pokazana renaturacija denaturiranih proteinov. Ker encim vsebuje 8 cisteinov, lahko tvori 4 disulfidne mostičke. Izpostavljena raztopini uree (8 M) v prisotnosti reducenta 2-merkaptoetanola RNaza A denaturira. Če pa ureo odstranimo in raztopino izpostavimo kisiku pri pH = 8, v prisotnosti istega reducenta dobimo RNazo A, ki je skoraj 100 % encimsko aktivna -povrne se v nativno obliko (tvorijo se vsi 4 disulfidni mostički).[6]


Viri

Zunanje povezave

Personal tools