Agaroza
Agaroza je polisaharid, ki je sestavljen iz velikega števila med seboj linearno povezanih dimerov ß-D-glaktoze in 3,6-anhidro-α-L-galaktopiranoze (skica molekule). Agaroza ima molekulsko formulo C12H18O9 in molekulsko maso 306,46 Da. Nahaja se v trdnem stanju, ki je bele do rumenkaste barve in brez vonja. Stali se pri približno 85 °C.
Uporablja se v elektroforeznih metodah za ločevanje bioloških makromolekul po velikosti, predvsem velikih proteinov in nukeinskih kislin, ker se le-te na poliakrilamidnem gelu »zataknejo« zaradi svoje velikosti.
Agaroza skupaj z agaropektinom tvori agar, ki ga lahko izoliramo iz rdečih morskih alg iz rodov Gelidium in Gracillaria, in ima zelo široko uporabo; v kulinariki kot nadomestilo za živalsko želatino, v laboratorijih kot gojišče za bakterije, glive ter ostale mikroorganizme.
Agarni gel je za gojišče prvič uporabil nemški mikrobiolog Walther Hesse leta 1882 v svojem domačem laboratoriju in to na predlog svoje žene Fanny Angeline Hesse. S tem je nadomestil gojišča iz želatine, mesa, kruha, krompirja… ker ima boljše fizične lastnosti; je čistejši od želatine, omogoča inkubacijo kultur pri visokih temperaturah, je odporen na večino metaboličnih encimov prokariontskih organizmov. [1]
Viri
- Stanley J. Essentials of Immunology & Serology, stran 185
- Agaroza, Wikipedija (de)
- History of the agar plate
- Agarozni gel
- Agaroza, Wikipedija (en)
