Beta-2-mikroglobulin v motnjah avtističnega spektra

Komponente bolezni, ki jih imenujemo motnje avtističnega spektra so po trditvah nekaterih raziskav potencialno povezane z okvarami imunskega sistema.

Molekule imunokompatibilnostnega kompleksa MHC I so membranski glikoproteini, ki vsebujejo regijo za vezavo antigena. Naloga takšnega kompleksa je, da okolici poda informacije o proteinih ki se v celici producirajo. Na zunajcelično površino MHC I se vežejo limfociti T, ki prepoznajo tuje antigene in uničijo okuženo celico. MHC I torej omogoča razločevanje med lastnimi in tujimi antigeni, kar je eden najpomembnejših procesov v imunološkem sistemu. Poleg omenjene vloge pa novejši dokazi odpirajo možnost, da bi bil lahko MHC I, ki se izloča na nevronskih celicah, pomemben za razvoj možganov ter njihovo funkcioniranje. Tako lahko zmanjšano izločanje MHC I pomembno vpliva na nevrološke bolezni, ki vključujejo shizofrenijo in avtizem.

ß-2-mikroglobulin je najpomembnejša komponenta proteina za izražanje MHC I in ga je mnogo lažje detektirati, za razliko od direktne celične ekspresije MHC I, zato je bila dotični raziskavi izmerjena stopnja ß-2-mikroglobulina. Hipoteza raziskave je predvidevala, da bodo imeli otroci z avtizmom nižjo stopnjo ß-2-mikroglobulina. Čeprav meritve hipoteze niso potrdile je raziskovalci niso povsem ovrgli saj stopnja ß-2-mikrogloblina iz krvnih vzorcev testiranih otrok v celoti reprezentira ekspresijo MHC I v možganih. Poleg tega je izločanje MHC I na nevronih regulirano v odvistnosti od različnih razvojnih stadijev zato bi raziskava, ki bi primerjala le-te morda pokazala natančnejše rezultate, zato je ta možnost še vedno odprta za nadaljne raziskave.