Dehidrini
Dehidrini
Skupina proteinov 2 LEA (angl.: late embryogenesis abundant) se imenuje tudi dehidrini. Ti proteini naj bi stabilizirali makromolekule in jih zaščitili pred poškodbami zmrzali, dehidracije in ionskega ter osmoznega šoka. Njihova natančna funkcija je še nepoznana.
So močno hidrofilni in temperaturno stabilni proteini. Pospešeno se pričnejo sintetizirati po indukciji določenih genov, kar je posledica odgovora na mraz pri rastlinah, ki so nanj prilagojene.
Domnevajo, da dehidrini stabilizirajo membrano preko direktne interakcije z membransko površino ali pa indirektno z močno interakcijo z okoliško vodo. Dehidrini nastajajo tudi kot odgovor na dehidracijo rastline.
Preučili so primer pšeničnega dehidrina (DHN-5), njegovo aktivnost in termično obstojnost na dveh različnih encimih, beta-glukozidazi (bglG) in glukoza-oksidazi/peroksidazi (GOD/POD) in vitro. Izolirani DHN-5 je uspel zaščititi in stabilizirati aktivnost encima bglG, ki je bil izpostavljen višjim temperaturam. DHN-5 je uspel stablilizirati oksidacijske encime, kot so ugotovili pri encimu glukoza-oksidaza/peroksidaza, ki so ga segreli s 37 °C na 70 °C. To dokazuje da je dehidrin DHN-5 sposoben ohraniti encimsko aktivnost in vitro pri inhibitornih (zaviralnih) pogojih, ki so posledica segrevanja.
Nekaterim dehidrinom so dokazali, da varujejo laktat-hidrogenazo (LDH) pred poškodbami zamrzovanja in odtalitve. Njihova struktura ima manjšo nagnjenost k alfa vijačnicam, so zelo prožni, fi-segmenti v dehidrinih pa naj bi ohranjali neurejeno strukturo, zaradi česa delujejo kot molekularni ščiti, kar preprečuje delno denaturiranim proteinom, da bi reagirali med sabo.
