Difuzija SSB proteina ob enoverižni molekuli DNA

Vedno, kadar se dvojna vijačnica DNA odvije, nastaneta dve enoverižni molekuli DNA (ssDNA), ki pa sta občutljivi in dovzetni za tvorbo sekundarnih struktur, ki ovirajo reakcije na DNA. Zato se nanju vežejo SSB proteini, ki jo stabilizirajo zaščitijo in preprečijo hibridizacijo verig.

Dolgo časa je veljalo prepričanje, da SSB proteini z ssDNA tvorijo tog kompleks. To teorijo so Taekjip Ha in njegovi sodelavci ovrgli in 21.10.2009 v reviji Nature objavili rezultate raziskave, v kateri s poučevali difuzijo SSB proteinov bakterije Escherichia coli ob ssDNA.
V seriji eksperimentov so znanstveniki pokazali, da SSB difundirajo naključno naprej in nazaj ob ssDNA, to gibanje pa je neodvisno od zaporedja nukleotidovv DNA. Posamezen SSB protein prepotuje vsaj tako dolgo ali večjo razdaljo, kakor je dolgo njegovo vezavno mesto za DNA (dolgo 65 nukleotidov).
Ugotovili so tudi, da RecA filamenti, ki so bistveni pri popravljanju in vzdrževanju DNA, med podaljševanjem potiskajo SSB proteine ob ssDNA. Med difuzijo SSB proteini porušijo strukturo lasničnim zankam na ssDNA, ki ležijo pred rastočim RecA filamentom, in na ta način odstranjujejo potencialne moteče sekundarne strukture DNA ter tako pomagajo pri podaljševanju RecA filamentov.

To je prva predstavitev difuzije kateregakoli proteina ob ssDNA, odkritja te raziskave pa bodo uporabna pri vrsti celičnih procesov.