Hialuronska kislina

Hialuronska kislina (Hyaluronan) je polisaharid, anionski glukozaminoglikan, ki ne vsebuje žvepla. Po kemijski strukturi je polimer disaharidov, in sicer D-glukuronske kisline ter D-N-acetilglukozamina, ki sta med seboj povezana z ß-1,4 in ß-1,3 glikozidnimi vezmi. S tovrstnimi vezmi je v hialuronski kislini lahko povezanih tudi do 25000 disaharidnih enot.

V organizmih se nahaja predvsem v vezivnem in živčnem tkivu ter tudi koži. Ima izredno sposobnost zadrževanja vode v tkivih in deluje kot mazivo v sinovialni tekočini sklepov. Je tudi sestavina zunajceličnega matriksa vezivnega tkiva, kjer ima pomembno funkcijo pri poliferaciji in migraciji celic.<ref> </ref> Sodelovala naj bi celo pri napredovanju nekaterih malignih tumorjev. Prisotna je tudi pri reakcijah,kjer nastajata kolagen in elastin. 70 kg težak človek v telesu vsebuje približno 15 g hialuronske kisline, od katere se je približno 1/3 razgradi in znova sintetizira vsak dan. Polimeri hialuronske kisline lahko dosežejo velikost tudi od 5,000 do 20,000,000 Da in vivo.

Lastnosti hialuronske kisline je prvi določil Karl Meyer leta 1930.

Že v 70. letih prejšnjega stoletja se je pojavila v medicini, saj so jo uporabljali pri očesnih operacijah. Dandanes je pomembna tudi pri zdravljenju osteoartritisa kolena, saj po vbrizgu v koleno povečuje viskoznost sklepne tekočine. Hialuronska kislina tvori stabilne vodne gele in je sposobna zadržati 1000x maso vode glede na lastno težo, zato se uporablja v številnih kozmetičnih izdelkih za nego suhe kože in kot zdravilo proti atopičnemu dermatitisu ( srbeče vnetje gornjih plasti kože).

Kemijska formula: <math>(C_{14}H_{21}NO_{11})n</math> . Skica molekule