Kateholamini
Kateholamini
Kateholamini so organske spojine, ki so sestavljene iz kateholne osnove in stranske verige z vezano amino skupino. Katehol je aromatski alkohol, z dvema hidroksilnima skupinama, 1,2-dihidroksibenzen Slika: struktura katehola. Kateholamini so hormoni nadledvične in nekaj drugih žlez (hipotalamus), in se sproščajo v krvni obtok v času izrazitega fizičnega ali psihičnega stresa. Poleg hormonalne vloge, imajo kateholamini tudi nevrotransmitersko funkcijo. So spojine, ki v telesu zasedajo glavne vloge v regulaciji fizioloških procesov in v razvoju nevroloških, psihičnih, endokrinskih in kardiovaskularnih bolezni. Zasedajo pomemben del telesnega odziva na stres, kar je zelo pomembna funkcija pri ohranjanju optimalnega delovanja človekovega telesa, vendar, če je ta odziv aktiven predolgo, lahko na zdravje učinkuje negativno. Kateholamini povišajo srčni utrip, krvni pritisk, fizično moč, spodbudijo pa tudi psihično aktivnost. Zaradi ohranjanja vitalnih organov zmanjšajo pretok krvni na koži ter v udih in ga povečajo v bližini teh organov (ledvice, srce in možgani). Glavni predstavniki kateholaminov so dopamin, epinefrin (adrenalin) in norepinefrin (noradrenalin)[1].
Dopamin
Dopamin je nevrotransmiter in nevrohormon, ki nastane v različnih delih možganov, največ v hipotalamusu – možganskemu privesku. Molekula dopamina je sestavljena iz kateholne osnove, na katero je na mestu 4- vezana dvočlenska veriga in se konča z aminsko (-NH2) skupino Slika: Struktura dopamina. To je molekula 4-(2-aminoetil)-benzen-1,2-diol-a. Dopamin deluje v možganih in vpliva na procese, ki uravnavajo gibanje, čustvene odzive ter na zmožnost občutenja užitka in bolečine. Regulacija koncentracije dopamina igra glavno vlogo pri vzdrževanju psihičnega in fizičnega zdravja.[2]
Epinefrin (adrenalin)
Epinefrin je aromatska organska spojina, ki ima na aromatski benzenov obroč vezani dve hidroksilni skupini in eno stransko verigo, na katero je vezan dušik in tvori amino skupino Slika: Strukturna formula. Po kemijski nomenklaturi je to (R)-4-(1-hidroksi- 2-(metilamino)etil)benzen-1,2-diol. Epinefrin drugače imenujemo tudi adrenalin, kar je pri nas bolj poznano ime za ta hormon in nevrostransmiter. Učinki adrenalina na telo se kažejo v povišanju srčnega utripa, razširjanju dihalnih poti in zožanju žil. Sodeluje tudi v odzivu 'boj ali beg', ki pripravi telo na soočanje s povzročiteljem stresa ali beg pred njim.
Norepinefrin (noradrenalin)
Norepinefrin je hormon in nevrotransmiter, ki se sprošča iz nadledvične žleze, glavni del telesa, ki je odgovoren za sintezo norepinefrina poleg nadledvične žleze je del možganov, ki se imenuje locus coeruleus. Norepinefrin je sestavljen podobno kot epinefrin iz kateholne osnove, kjer ima na mestu 4- vezano stransko verigo s tremi ogljikovimi atomi. Na drugi ogljikov atom stranske verige je vezana –OH skupina, ki na ( R )(desni) poziciji, na tretjem atomu stranske verige je –NH2 skupina Slika : Struktura norepinefrina. Molekula se po nomenklaturi imenuje 4-[(1R)-2-amino-1-hidroksietil]benzen-1,2-diol. Norepinefrin se sprošča ob nastanku stresne situacije in deluje na del možgan, ki je odgovoren za pozornost in regulacijo odzivov. Poleg epinefrina tudi norepinefrin povroča 'boj ali beg' odziv na stres, poviša srčni utrip, povzroči sproščanje glukoze iz energijskih zalog, poveča krvni pretok in s tem preskrbo s kisikom skeletnih mišic. [3]
Drugi imeni za epinefrin in norepinefrin sta adrenalin in noradrenalin, vendar se zaradi težnje po stalni uporabi enake nomenklature teh snovi uveljavljata imeni epinefrin in norepinefrin ter izpodrinjata starejši imeni.
Viri
