Leksikon KIT

From Wiki FKKT
Jump to navigationJump to search

Triptofan

Triptofan je ena izmed življenjsko pomembnih aminokislin (gradnik beljakovin), ki jo organizem ne proizvaja sam. Je naravni relaksant, ki pomaga pri [nespečnosti][1] tako, da spodbuja spanec, če so z njim bogate beljakovine v zvezi z nevtralnimi aminokislinami (sestavine beljakovin, ki ne prenašajo električnega naboja). Razlog je, da triptofan z drugimi nevtralnimi aminokislinami tekmuje za vstop v možgane (za okrepitev sinteze serotonina in melatonina). Zmanjšuje napetost in depresijo.


Je osnova za neposredni nastanek serotonina (njegova predstopnja) v tako imenovanih raphejevih jedrih možganov, ki prinaša uravnovešenost in občutek sreče. Triptofan je tudi ključna snov za proizvodnjo [melatonina][2] v epifizi, hormona, ki nam omogoča dober spanec in nas ohranja mlade. Iz esencialne aminokisline triptofan, lahko v jetrih nastaja tudi niacin. Za sintezo 1 mg niacina je potrebnega približno 60 mg triptofana. Triptofan iz vsakodnevne hrane lahko prispeva do 2 tretjini potrebnih ekvivalentov niacina.


Delovanje

Pri dviganju ravni hormonov npr. [serotionina][3] je tako učinkovit, da so triptofan dolga leta uporabljali kot hipnotik. Uporablja se ga kot zdravilo proti migreni, v imunskem sistemu, preprečuje možnost arterijske ter srčne disfunkcije (krčev). Sodeluje z lizinom pri zmanjševanju holesterola. Jesti je potrebno puste beljakovine, kajti maščoba upočasnjuje prebavo in preprečuje serotoninski preblisk v možganih, ker lahko aminokisline le počasi kapljajo v kri.

Triptofan v naši prehrani

Največ triptofana se nahaja v mesu, mleku in jajcih. Mlečna beljakovina alfa-laktalbumin, ki je v kravjem mleku, je vir triptofana, vendar je v razmerju z beta-laktoglobulinom (beljakovina z malo triptofana), ki znižuje raven triptofana v plazmi. V govedini, kuretini, puranjem mesu, tunini, stročnicah, pusti skuti, suhih datljih in bananah. V rastlinski hrani ga najdemo v spirulini, lanu, sezamu, arašidih, mandljih, indijskih oreščkih, soji, leči, figah. Je v čokoladnem prelivu 26, mlečni čokoladi 80, kakavu (v prahu) pa 230 mg/kg.


Viri: http://www.zanimivo.si/ostalo/Mleko-pred-spanjem/ http://active-h.net/2007/08/09/kako-ucinkujejo-esencialne-aminokisline/ http://bipolarna.si/forum/viewtopic.php?f=23&t=122 http://www.eklektus.com/koristno/detail.php?id=17 http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=84 http://www.cenim.se/331-a.html