Lignin

Lignin(slika) je aromatska makromolekula, ki nastane z odcepom vode med različnimi oblikami fenilpropanolov(primeri). Ti nastanejo iz glukoze prek šikimske kisline, glavni encim, ki sodeluje pri sintezi ligninskih prekurzorjev je fenilalanin amoniak liaza. Encimi sodelujejo tudi pri hidroksilaciji in metilaciji. Na koncu se sinteza konča z redukcijo do ligninskega prekurzorja. Prekurzorji se z oksidacijo preoblikujejo v radikale in reagirajo neusmerjeno, kar pojasni močno razvejano strukturo in raznolikost vezi v polimeru[1].

Razgradnja lignina poteka aerobno in s pomočjo posebnih encimov, ki jih imajo le nekateri organizmi. Kljub katalizirani reakciji je razgradnja zelo počasna, lahko traja tudi do nekaj dni.

Lignin najdemo v celični steni rastlinskih celic [2], kjer tvori močno prepleteno mrežasto strukturo, ki varuje celulozo in hemicelulozo pred razgradnjo in daje dodatno trdnost. Je druga najpogostejša ogljikova spojina v naravi. V lesu ga je okoli 30 %. Zaradi njegove uporabne vrednosti v različnih panogah industrije ga tudi umetno sintetizirajo. Sintetizirani lignini vsebujejo žveplo, ker za proizvodnjo lignina brez žveplovih modifikacij še niso razvili primernih postopkov. Tako na leto proizvedejo okrog 500.000 ton ligninosulfonatov. .